Jernej Čokl: "Impol je zame vse"

Slovenjebistriški Impol je že tretje leto zapored najboljše podravsko podjetje v kategoriji velikih po izboru časnika Večer in Štajerske gospodarske zbornice. Jernej Čokl, gonilna sila Impola, se podelitve nagrade ni udeležil, to priložnost je prepustil glavnemu izvršnemu direktorju Andreju Kolmaniču in tudi tako nakazal, da vodenje družbe, v kateri je že več kot štiri desetletja, postopoma predaja naslednikom.
Lani je Skupina Impol ustvarila 667 milijonov evrov prihodkov in 34,5 milijona evrov čistega dobička. Vam pri ustvarjanju dobička pomaga ali nagaja država?
"Mi smo najbolj srečni, pa verjetno celo gospodarstvo, ko se nobeden od politikov ne vmešava v gospodarstvo. Podjetja potrebujejo mirno okolje, kjer se stvari ne spreminjajo vsako leto, tudi vsaka tri leta ne. Že samo govorjenje o povečanih davkih vznemirja in tako nimaš mirnosti v podjetju, pa jo potrebuješ. Ne morem hoditi po Nemčiji in reči, da pri nas so se pa davki povišali, zato moramo ceno dvigniti. Mi davkov ne moremo spraviti v ceno, nujno pa potrebujemo denar za investicije, ker vsako leto investiramo 40 milijonov evrov v družbo. Le tako lahko ostanemo v boju z drugimi.
Že sedaj je velika revolucija na področju stroškov. Morate vedeti, da se je začela dražiti energija, v tem letu se je podražila za 40 odstotkov. Kar takole, pa nobeden nič ne ve. In še na slabše bo šlo, saj je Evropa doslej dobro živela. Energija se je cenila in je tekel denar iz arabskih držav v Evropo, sedaj pa je obratno. In kadarkoli je bilo tako, obratno, je zmeraj prišlo do krize."
Kako bi vi uredili področje obdavčitve dobička v Sloveniji?
"Državi mora biti cilj, da podjetja čim več ustvarjenega dobička vračajo v podjetje, in v tej smeri mora delovati davčna politika in to spodbujati. V Impolu nismo nikoli izplačevali visokih dividend, kljub visokim dobičkom, raje reinvestiramo, in to predvsem v opremo, saj je metalurgija kapitalsko izjemno intenzivna panoga. Draga je in tega niso dojeli na sodišču."

"Ni bilo oškodovanja Impola, nasprotno ..."

Česa niso dojeli? Po letih pravdanja, vmes ste bili tudi spoznani za krivega in obsojeni na pogojno kazen, vas je mariborsko višje sodišče v začetku oktobra oprostilo obtožb zlorabe položaja in oškodovanja družbe.
"Niso dojeli, kakšen čas je bil leta 1999, da sta takrat crknila Tam, Metalna, da takrat banke niso rade dajale kreditov. Impol je imel takrat vse zastavljeno, ni imel več kreditne sposobnosti, ni se mogel razvijati in napredovati. Impol se je zadolževal zunaj. Kupci so izdelke morali plačevati vnaprej, zato jim je Impol dajal popust, ki je znašal kot letna obrestna mera 18 odstotkov. Pri taki obrestni meri dolgo preživeti ne morete.
Pojavila se je priložnost kupiti aluminij, ga predelati, zaslužiti, samo denarja za osnovno surovino nismo imeli in ga nismo mogli dobiti od bank. Smo pa lahko posel naredili preko družbe Upimol, ki je dobila kredit po triodstotni obrestni meri. Maks Tajnikar je izračunal, da če bi v tistih letih Impol sam kupoval aluminij, bi bil ta 2,5 milijona evrov dražji od tega, ki smo ga kupili preko Upimola. Zato ni bilo nobenega oškodovanja Impola, ampak je Impol samo zaslužil."
To je višje sodišče ugotovilo.
"Ja, Impol je s tem večal produkcijo in v osmih letih zaradi teh poslov zaslužil dodatno 22 milijonov evrov čistega dobička. Potem se je tudi Impolu sprostila kreditna sposobnost. In krog je stekel. Zato smo mi preživeli, drugi pa so zaprli vrata."
Kaj je za vas osebno pomenil sodni proces?

Sem le šestodstotni lastnik Impola in 15-odstotni Upimola

Danes ste lastnik Skupine Impol. Po podatkih enega medija vodilni menedžerji obvladujete 40-odstotni delež.
"To ni res. To je napačen podatek. Če seštejem vse, sem šestodstotni lastnik Skupine Impol. V rokah imam 2880 delnic. Večino imajo posamezniki, ki so več kot 51-odstotni lastniki, torej bivši zaposleni, in podjetja, ki so kupovala vavčerje. Nihče ne ve, kolikšen lastnik sem, zdaj sem vam jaz povedal. Ta drugi je lastnik petih odstotkov. Res pa je, da v zadnjem času en delavec kupuje delnice in jih ima za triodstotni delež, od kod mu denar, ne vem. V Upimolu pa sem 15-odstotni lastnik. Drugega nimam nič."
Govorilo se je tudi o pritiskih, da bi zaposleni morali prodati svoje deleže.
"K meni ni nihče prišel. Zmeraj sem na srečanju upokojencev povedal, da naj delnic ne prodajajo, ker bo njihova vrednost verjetno zrasla. Zakaj jih eni prodajajo, meni ni jasno. Zato se koncentrira lastništvo. Če pa je kdo na koga pritiskal, naj tisti pove, kdo je pritiskal."
Impol je s Slovensko Bistrico zelo tesno povezan. Vpet v okolje. Vas je kdaj mikala selitev proizvodnje kam, kjer je cenejša delovna sila?
"Ne. Celo v statutu družbe imamo zapisano, da je sedež družbe v Slovenski Bistrici. O selitvi nismo nikoli razmišljali. Saj se že distancirajo politiki od začetnih ultralevih izjav. Jaz to dojemam kot bitko za večje plače. Saj to je po svoje prav. Mi imamo relativno visoke plače, vsekakor boljše kot v Italiji v tej panogi. Nam ne bežijo ljudje k Magni, recimo."

"Za delavce je Impol banja"

Je pa v tem okolju znan odhod delavcev čez mejo. Pri vas je fluktuacija pod en odstotek. Kako to?"Lani smo zaposlili 100 ljudi, 13 pa jih je odšlo sporazumno. Za delavce je Impol banja. Lahko vprašate kogarkoli. Malico plačamo maksimalno, božičnica, 13. plača … Eni, ki delajo v proizvodnji, res nastradajo, ampak mi se trudimo olajšati delovne razmere, tako smo uredili klimatske naprave. Smo še daleč od tistega, ko bi rekli, da delodajalec zahteva, ne vem kaj vse. Pri nas delavci niti čelad včasih nočejo nositi, pa bi jih morali."
Norme imajo postavljene?
"Ne, nimajo. Mašina mora delati in mesečni plan moramo doseči. Tu imamo še veliko priložnosti za izboljšanje produktivnosti, ampak nimamo pa norm v smislu, da mora nekdo določeno število palic narediti."
Zakaj ste se odločili za takšen sistem?
"V vsem tem času sem ugotovil, da so v Slovenski Bistrici ljudje, ki jim moraš prepustiti samoiniciativo, in potem dobro delajo in so odgovorni. Moram priznati, da imajo naši delavci veliko znanja in veliko tradicije."
45 let ste že v Impolu. Kaj vam pomeni Impol?
"Impol je zame vse. Saj nisem nikjer drugje delal. Celo življenje sem se temu podjetju posvečal. Vidim, da je neki uspeh zadaj, zadovoljen sem. Najmanj pa sem mislil, da bi kdaj Impol okradel. V Impolu imamo do 2020 mandat. Zdravje mi za zdaj še služi. Kaj bo potem, pa bomo videli."
Imate dobre zametke ekipe, ki prevzemna posle za vami?
"Ja, mladi so dobra ekipa. Je pa treba malo paziti. Mladi so malo drugačni, bolj brezosebno znajo obravnavati ljudi. Imajo drugačen pristop, kot smo ga imeli mi, ampak mislim, da smo z določenim zgledom pomagali, in prepričan sem, da smo našli prave. Saj mogoče bi lahko imel še več srca za zaposlene, samo potem ti ga počasi iztrgajo. Ena mera mora biti. Vsak menedžer se mora zavedati, da morajo biti zadovoljni zaposleni, da mora biti zadovoljno okolje, da mora podjetje imeti svoj razvoj. Potem cela zadeva gre. Tudi do države moraš biti pošten in do delničarjev, lastnikov, ker drugače razmišljajo, kako bi zadevo prodali."