Gregor Grosman
Na Hrvaškem je nedavno odmevala zgodba blagajničark ene od trgovskih verig, ki so s (pre)hitrim delom na blagajni razburile kupce. Po poročanju hrvaških medijev naj bi trgovka izdelke metala po pultu, ko jo je stranka opozorila, da takšno početje ni primerno, pa je blagajničarka svoje početje utemeljila kot posledico previsokih zahtev, ki jih ima uprava trgovine. Ta naj bi zaposlenim celo merila čas. Po poročanju Glasa Slavonije ponekod velja zahteva, da prodajalka v eni minuti obdela trideset artiklov.
Ker se je tudi v Sloveniji s prihodom diskontnih prodajaln delo na blagajnah spremenilo, smo preverili, ali tudi pri nas veljajo podobne zahteve za delavce na blagajnah.
Evidenca dela za optimizacijo delovnega procesa
"Naše sodelavke in sodelavci na blagajni nimajo norm. Pravilo je, da se s hitrostjo obračunavanja prilagodijo kupcem," so nam odgovorili v Lidlu, kjer še pišejo, da tudi statistike hitrosti dela na posameznega zaposlenega ne vodijo in ne nagrajujejo najhitrejših oziroma ne sankcionirajo tistih, ki se obračunavanja na blagajni morda šele učijo. Da delo v trgovini poteka optimalno, vsakih nekaj mesecev izmerijo vse procese in čas, ki je potreben, da so izvedeni. "Ta podatek nam služi za optimalne vzpostavitve ekip v posameznih časovnih terminih v dnevu ali dnevih v tednu. Kot rečeno, pa to niso ne norme niti se za posameznega člana ekipe v trgovini ne vodi kakršnih koli statistik hitrosti dela na blagajni," so sporočili iz Lidla Slovenija.
"Vzpostavljen imamo sistem učinkovitih črtnih kod in dovršenih čitalcev kod na blagajni, kar omogoča hitro in enostavno obdelavo nakupa. Časovne omejitve oziroma norme za obravnavo posameznega kupca ne obstajajo," pa so nam sporočili iz Hoferja. Dodajajo, da evidenco dela na blagajni vodijo zgolj v statistične namene, saj jim pomaga pri optimizaciji delovnega procesa: "Skladno s tem zoper naše sodelavce tudi ne izvajamo nikakršnih ukrepov." Pri Hoferju še pojasnjujejo, da hitrost obdelave nakupa prilagajajo posamezniku, da lahko primerno opravi nakup in zloži izbrane izdelke. "Na hitrost obdelave nakupa prejmemo tudi veliko pozitivnih odzivov, saj to za naše kupce predstavlja prihranek časa."
Nekoč so bile norme
Pogovarjali smo se tudi z nekdanjo vodjo prodajnega okoliša pri Lidlu: "Ko sem začela z delom, so bile norme in to prva leta po prihodu v Slovenijo. Delavci na blagajni so bili nanjo testirani in so morali doseči predpisano kvoto. A so v družbi kmalu ugotovili, da je slovenski potrošnik drugačen od tujega, zato so kvote spustili, posledično je v trgovino prišlo tudi več prodajalk." Sogovornica se spominja, da je računalnik štel, koliko si naredil: "Prijavil si se s svojo kodo, dobil svojo blagajno, konec dneva pa statistiko, koliko si imel prometa, koliko je bilo strank, koliko časa si porabil zanje." Izračun uspešnosti, glede na pričakovano uspešnost, je pokazal, ali si delal v redu ali ne.
Koncept dela v diskontni prodajalni je povsem drugačen od klasične, pravi sogovornica. "Diskont pomeni nižjo ceno, manj ljudi, manjšo širino ponudbe. Vsi delajo vse, vsi zlagajo blago na police, delajo na blagajni. Ne tako kot v klasičnih trgovskih centrih Spar, Mercator, Tuš, kjer so zaposleni razporejeni po oddelkih, blagajničarka je izključno samo blagajničarka."
{okvircek}80146{/okvircek}
Iz Tuša so nam na kratko odgovorili, da nimajo norm, prav tako v Sparu Slovenija blagajničarkam ne določajo norme števila izdelkov, ki jih morajo obdelati v določenem času. Dodajajo še, da ne vodijo statistike hitrosti dela in ne izvajajo nobenih s tem povezanih ukrepov.
Tudi v Mercatorju ni za delo na blagajnah nobenih hitrostnih norm, so pa priporočila, da se na blagajni obravnava vsakega kupca posebej, torej se komunikacijo in hitrost storitve, kolikor je le mogoče, prilagodi vsakemu kupcu posebej, pojasnjujejo. "Kupci pred blagajnami praviloma ne čakajo dolgo, saj skušamo sproti prilagajati število delujočih blagajn številu kupcev. Hitrost postopka na blagajnah tudi večinoma ni odvisna od zaposlenih, ampak od kupcev, tako od velikosti nakupa oziroma števila izbranih izdelkov kot od dodatnih storitev oziroma zahtev," odgovarjajo pri Mercatorju in dodajajo, da nekateri kupci denimo šele na blagajni vprašajo za dodatne informacije, nekateri pozabijo kak izdelek stehtati in podobno. "V Mercatorju zato sledimo načelu, da je stik zaposlenih pri blagajni s kupci zelo pomemben, in si zato prizadevamo, da je čim bolj oseben in prilagojen."
Vprašanje, ali imajo njihovi delavci na blagajni norme, smo naslovili tudi na Eurospin, vendar odgovorov nismo prejeli.
