Na stotine podjetij se je po končani epidemiji znašlo v novi resničnosti, ki od njih zahteva, da obstoječe poslovne prakse prilagodijo spremenjenemu vedenju, navadam in pričakovanjem njihovih strank. Pomembno vlogo pri tem igra digitalna transformacija, ki prinaša nove možnosti komuniciranja s strankami ter hitre prilagoditve prodajnih poti. Manjša podjetja se velikokrat soočajo s pomanjkanjem znanja in sposobnosti, da želene spremembe uvedejo.
Zato je Mastercard v najnovejši raziskavi, ki je bila izpeljana julija letos, raziskal pričakovanja in spremenjene navade pri nakupovanju in plačevanju izdelkov ter storitev zaradi vpliva COVID-19.
Vse bolj zaželena brezgotovinska in brezstična plačila
Po podatkih Mastercard raziskave je pri plačevanju potrošnikom najbolj pomembna možnost brezgotovinskega plačevanja (39 odstotkov), sledijo hitro plačevanje (29 odstotkov), brezstično plačevanje (20 odstotkov) in prejem računa (13 odstotkov). Ob vprašanju, kako pomembna jim je informacija o možnosti plačila s karticami v lokalu ali trgovini, je kar tri četrtine (76 odstotkov) vprašanih odgovorilo, da jim je pomembna ali zelo pomembna. Če kartic ne bi sprejemali kot možnosti plačila, bi to od obiska odvrnilo slabo četrtino vprašanih.
Po epidemiji se je znatno zvišala pomembnost možnosti brezstičnega plačevanja na posameznih plačilnih mestih, in to za vsa možna plačilna mesta. Pred in po epidemiji je možnost brezstičnega plačevanja vprašanim najpomembnejša na bencinskih črpalkah, v lokalnih trgovinah ter pri nakupu obleke in obutve. Od začetka epidemije pa je najvišji porast potrebe po tovrstnem plačevanju v gostilnah in restavracijah, barih in kavarnah ter pri ponudnikih lepotnih storitev (frizerski salon, masažni salon, pedikura ali manikura).
Brezstično plačevanje je tudi vedno bolj pogost način plačevanja, saj z brezstično kartico vsak dan plačuje približno petina vprašanih, vsaj enkrat tedensko pa kar štiri petine (78 odstotkov) vprašanih. V primerjavi z Masterindex raziskavo (november 2019) se je precej povišal delež tistih, ki brezstično plačevanje uporabijo vsaj enkrat tedensko (s 66 odstotkov na 79 odstotkov). Nikoli oziroma skoraj nikoli pa se brezstičnega plačevanja ne posluži 11 odstotkov anketirancev. Ta delež je v primerjavi z Masterindex raziskavo iz novembra 2019 nižji za enkrat.
Kartice opazno prednjačijo pred gotovino
Kartice na prodajnih mestih vsak dan uporablja več kot četrtina vprašanih (28 odstotkov), vsaj nekajkrat tedensko pa skoraj dve tretjini (63 odstotkov). Vsaj enkrat do dvakrat na teden torej kartico uporablja 85 odstotkov vprašanih. V primerjavi z rezultati zadnje raziskave Masterindex (november 2019) se je ta delež povečal za 8 odstotnih točk (z 78 odstotkov na 86 odstotkov). Dve tretjini vprašanih kartice na splošno uporabljata enako pogosto kot pred letom dni, skoraj tretjina (31 odstotkov) pa jih uporablja pogosteje. Na prodajnih mestih največji delež vprašanih daje prednost debetnim karticam (46 odstotkov), sledijo kreditne kartice (26 odstotkov) in gotovina (16 odstotkov). Pri plačevanju zneskov do 25 evrov prav tako vodijo debetne kartice (47 odstotkov), sledijo gotovina (22 odstotkov) in kreditne kartice (21 odstotkov). Kartico vprašani najpogosteje uporabljajo na bencinskih črpalkah, za nakupe vsakodnevnih potrebščin ter pri nakupu obleke in obutve, najredkeje pa ob nakupu hrane pri lokalnih ponudnikih, za plačilo uslug obrtnikom ter na tržnici.
Porast spletnega nakupovanja
Za večino vprašanih lahko rečemo, da so pogosti spletni nakupovalci. Preko spleta je v zadnjem mesecu nakup opravilo skoraj tri četrtine (74 odstotkov) vprašanih. To v primerjavi z zadnjo raziskavo Masterindex (novembra 2019) predstavlja dvig za več kot 18 odstotnih točk (s 60 odstotkov na 78 odstotkov). Nadaljnjih 18 odstotkov pa je nakup preko spleta opravilo v zadnjih treh mesecih.
Med epidemijo je prišlo tudi do nekaj sprememb navad in pogostosti spletnega nakupovanja. Med vprašanimi je največ, kar 59 odstotkov takšnih, ki so približno enako preko spleta nakupovali pred in po epidemiji, 12 odstotkov jih je pričelo nakupovati pogosteje, 5 odstotkov jih je začelo s spletnim nakupovanjem, a ga ponovno opustilo, 5 odstotkov pa je postalo novih spletnih kupcev: med epidemijo je začelo s spletnim nakupovanjem in to navado obdržalo.
Preko spleta Slovenci najpogosteje kupujejo elektronsko opremo, stvari za dom ter obleko, obutev in modne dodatke. Precej redkeje so v zadnjem letu preko spleta kupovali darila, cvetje, živilske izdelke lokalnih ponudnikov ter investicijske storitve. Nakupe v slovenskih spletnih trgovinah več kot polovica (56 odstotkov) spletnih kupcev plača s plačilno ali kreditno kartico. Ta delež se je povečal za skoraj 8 odstotnih točk v primerjavi z Masterindex 2019 raziskavo (s 54,4 odstotka na 62 odstotkov). V primerjavi z lani je opazen tudi precejšen padec plačevanja z gotovino po povzetju (slaba četrtina) in porast plačevanja preko elektronske ali mobilne banke.
Pričakovanja potrošnikov za ponudbo spletne trgovine so se podvojila
Glede na izsledke raziskave imajo potrošniki po epidemiji precej večja pričakovanja do ponudnikov, da imajo vzpostavljeno spletno trgovino, kot so jih imeli pred epidemijo. Pred epidemijo je za manj kot 50 odstotkov ponudnikov (specializiranih, lokalnih) spletno trgovino pričakovalo 61 odstotkov vprašanih, po epidemiji pa je takšnih le še 30 odstotkov. Bistveno pa se je zvišal delež tistih, ki spletno trgovino pričakujejo od 70 odstotkov ali več ponudnikov, saj se je po epidemiji delež s 15 odstotkov dvignil na 36 odstotkov.
