Kaj je ukradlo šov našemu predsedovanju EU? Tisti, ki so pričakovali nekaj prelomnega, so se pač motili, pravi Rupel

Torej, slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije se preveša v zadnjo fazo. Kvalificirane sogovornike smo poprosili, ali ga že lahko ocenijo. Slovensko predsedovanje poteka med pandemijo, zato je bilo še posebej zahtevno vse te dogodke pripraviti na različne načine, v fizični, virtualni in hibridni obliki, kar pa je Sloveniji uspelo dobro izpeljati. Vendar, ali smo pustili tudi kakšen bolj vsebinski pečat?

Povprašali smo jih tudi, ali bi se strinjali s tistimi, ki menijo, da so predsedovanje pravzaprav zasenčili nekateri neodmerjeni tviti predsednika vlade in njegovo zavračanje delegacije odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), ki je bila na obisku oktobra. In je njeno vodjo Sophie in 't Veld "zaskrbel ton javne razprave v Sloveniji", češ, da se "člani vlade spuščajo v neprimerne razprave za civilizirano družbo".

In kaj je po njihovem bil vrhunec slovenskega predsedovanja? Nemara neformalni vrh EU-Zahodni Balkan, ko so na Brdo prišli vsi voditelji EU-institucij in držav članic EU na čelu z Merklovo in Macronom, pa še vodje balkanskih držav, aspirantk za članstvo? Kaj pa je bil vsebinski dosežek tega vrha? Nekateri omenjajo zavezo o širitvi v EU v izjavi z Brda, torej da "EU ponovno potrjuje tudi svojo zavezanost procesu širitve". Drugi poudarjajo, da bodo države Zahodnega Balkana v naslednjih sedmih letih dobile 30-milijardni investicijski paket, od katerih bo devet milijard evrov nepovratnih sredstev. No, tretji so razočarani, da Brdo ni prineslo neke časovnice o vključevanju teh držav v EU. In seveda, da še ni bila odpravljena bolgarska blokada Severne Makedonije na tej poti.

Še imamo krmilo v rokah?

Za začetek pa odgovor slovenske evroposlanke Tanje Fajon iz opozicijskih socialdemokratov, ki je minuli mesec na gledani oddaji slovenske nacionalne televizije v polemiki z obrambnim ministrom Matejem Toninom opozorila: "Tako zelo uspešno predsedovanje ni. Namreč, Sloveniji jemljejo dosjeje znotraj predsedovanja. Zelo veliko diplomatov se v Bruslju veseli, da bo Francija prevzela predsedovanje." Tonin je njene besede zanikal že v studiu. Kasneje je njeno tezo na enem od brifingov zanikal tudi uradni vladni govorec predsedovanja Domen Petelin z besedami: "Kar malo smo užaljeni, ko v medijih vidimo, kako naj bi naše krmilo predsedovanja že prevzemali nasledniki."

Zato smo evroposlanko prosili, ali lahko to izjavo pojasni. Tanja Fajon vztraja, če rečemo tako, da ni natolcevala: "Slovensko predsedovanje Svetu EU bolj odmeva predvsem zaradi kontroverznih izjav predsednika vlade Janeza Janše, teorij zarote in lažnih zapisov na twitterju kot pa zaradi dosežkov in rezultatov naše države na čelu vodenja sedemindvajseterice v času hude zdravstvene krize. Zaradi tega je vtis, ki ga v tem obdobju puščamo za sabo, zelo slab. Provokacije in negostoljubnost državnega aparata med nedavnim obiskom delegacije evropskih poslancev, ki se je v Sloveniji želela seznaniti s stanjem vladavine prava, svobode medijev in boja proti korupciji, so naredili veliko škodo. V Evropskem parlamentu kolegi večine političnih skupin vnovič pozivajo k razpravi o Sloveniji, ki bo na dnevni red plenarnega zasedanja najverjetneje uvrščena že ta teden. Vlada je imela izjemno priložnost, da bi našo državo v času predsedovanja pokazala v najlepši luči, namesto tega nam v krogih EU vse bolj obračajo hrbet in svojo pozornost in naklonjenost namenjajo naslednji predsedujoči državi Franciji. Temu sem sama priča denimo glede schengenskega dosjeja. Pomenljivo je tudi, da je bila Slovenija oktobra zgolj gostiteljica vrha na Bledu in brez oprijemljivih dosežkov, medtem ko je predsedujoča pred nami, Portugalska, na enakem dogodku pripravila izjemno odmeven političen dokument."

Zaskrbljenost nad tviti sprožena iz Slovenije

No, Dimitrij Rupel, ki je bil v času prvega slovenskega predsedovanja leta 2008 zunanji minister v tedanji Janševi vladi, ocenjuje slovensko predsedovanje popolnoma drugače: "Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije mineva v znamenju odgovornosti in korektnosti. Glede na različne vnaprejšnje dvome (pri nas doma) so se odgovorni za projekt posebej trudili. Kar zadeva vsebinski pečat, je bilo najbrž opazno razumevanje Slovenije za napetosti med Brusljem in posameznimi srednjeevropskimi državami. Predstava Povodnega moža na Bledu je pač morala narediti vtis dragocenosti Slovenije za Evropo, celo za razvajene in malomarne evrobirokrate. Zaskrbljenost zaradi tvitov Janše pa ni prišla iz tujine, ampak iz Slovenije, kjer je opozicija skrbno iskala dlako v jajcu, nakar je pritiskala na svoje strankarske somišljenike v Evropskem parlamentu - in širše. Gospa Sophie in 't Veld je bila ob obisku Slovenije najbrž razočarana, ker ni našla jamskih ljudi, kot so jih slikali nekateri nasprotniki aktualne slovenske vlade."

Rupel se strinja, da je bil Vrh EU-Zahodni Balkan gotovo pomemben: "Vendar so se tisti, ki so pričakovali nekaj prelomnega, pač motili. Zahodni Balkan je, kot je povedal celo bivši predsednik Kučan, področje, kjer je le majhen korak od besed do bodala. Slovenija si - to je že treba poudariti - za širitev ni prizadevala zaradi balkanskih kvalitet, gospodarske prodornosti, zgledne politike ..., ampak zaradi alternative. Če ga ne bo EU, bo Balkan prevzel kdo drug, torej geopolitika. Slovenija si lahko pripiše zasluge za finančno pomoč Zahodnemu Balkanu, vendar ta pomoč seveda ne bo zaustavila Rusov in Kitajcev, nekatere balkanske države pa bodo poslovale po načelu 'obećanje ludom radovanje'. Pač pa se strinjam, da bi EU, von der Leynova ali Borrell, namesto da se ukvarjajo z Madžarsko in Poljsko, lahko navili ušesa Bolgariji, ki dela iz Makedonije evropskega mučenika."

"Pri ocenjevanju slovenskega predsedovanja 2021 je treba najprej upoštevati, da objektivno ni moglo biti tako koristno za Slovenijo, kot je bilo predsedovanje leta 2008," še dodaja Rupel. "Sistem se je spremenil. Pač pa je treba imeti v mislih, da je Evropska unija po odhodu Velike Britanije in Merklove zaradi pandemije, migrantov, podnebnih sprememb in boja za veljavo ustavnih sodišč držav članic (Nemčija, Poljska) sredi precejšnjega političnega meteža, v katerem se pojavljajo vse mogoče špekulacije, na primer Polexit. France Bučar je nekoč rekel, da je Evropska unija podobna Jugoslaviji."

Predsedovanje, ki je zasadilo evroskepticizem

"Kljub temu, da je do konca slovenskega predsedovanja še dober mesec dni, si že smemo drzniti in ga oceniti, saj se do konca ne bo zgodilo še kaj pomembnega," pa svojo oceno prične nekdanji diplomat in veleposlanik Roman Kirn. Njegova ocena predsedovanja je veliko bolj kritična: "Če sedanje predsedovanje primerjamo s prvim leta 2008, seveda moramo imeti razumevanje. Naše prvo predsedovanje je bilo še pred Lizbonsko pogodbo. Tedaj je imel predsedujoči veliko bolj vidno in pomembno vlogo. Pa vendar so tudi sedanja predsedovanja prestižna naloga, velik izziv in ponujena priložnost. Zato predsedovanje zahteva politično premišljenost in državniško držo. Naše predsedovanje pa je bilo kontaminirano že pred začetkom zaradi nespametnih izjav in žaljivih tvitov predsednika vlade proti Bruslju, evropskim institucijam, proti posameznim evropskim politikom. V tem so vsi lahko razbrali oddaljevanje Slovenije od spoštovanja temeljnih vrednot EU in očitno približevanje taboru iliberalnih demokracij EU ob odkritem simpatiziranju z globalnimi akterji populizma in nacionalizma v Evropi in zunaj nje."

Kirn svari, da takšna politika odpira pot slovenskemu evroskepticizmu: "To je bistvena razlika med predsedovanjem leta 2008 in letos! S to nevarnostjo se soočamo prvič v zgodovini slovenske države, kar terja premislek vseh, ki jim je še mar ne le za ugled Slovenije, pač pa predvsem za interese Slovenije v Evropi in v mednarodni skupnosti. Zaradi takšne politike bomo po koncu našega predsedovanja mnogo bolj osamljeni in bomo izgubili, saj smo ga že, dobršen del našega ugleda. Ugled pa je dragocena dobrina. Težko se ga pridobi, se pa hitro izgubi. Tega končnega vtisa in slabega izkupička predsedovanja na žalost ne more popraviti niti v dobrem delu uspešna in zavzeta ter strokovna slovenska diplomacija. Edina dobra novica je, da se v času predsedovanja in že pred njim zasejani dvom o temeljnih evropskih vrednotah in o institucijah EU na srečo pri Slovencih še ni globoko vsadil. Zategadelj upam, da je zanj moč najti zdravilo."

Kakšen je "pošteni posrednik"

O vrhu z Zahodnim Balkanom pa Kirn meni, da Slovenija med predsedovanjem ni postregla s kakšno dodano vrednostjo, po kateri bi se nas spominjali. "Niti pri razpravah o prihodnosti Evrope, ko smo o tem na veliko govorili še pred začetkom predsedovanja, Slovenije ni bilo zraven. Verjetno tudi zato, ker smo sami zaslutili, da smo pri tem vprašanju že postali precej neverodostojni. Največji približek našemu potencialnemu dometu je nemara res bil vrh EU-Zahodni Balkan. Vendar je normalno, da so bili soji luči uperjeni v vrh evropske politike na Brdu. Z medijskega in tudi s kulinaričnega vidika je bil vrh nedvomno dosežek. A vsebinski izkupiček je izgubljena priložnost. Če bi bili bolj ambiciozni, če bi si zastavili neki cilj, bi morali v priprave na vrh vložiti več naporov, kajti vrh je samo zaključna faza procesa. Nisem pa videl nobenih priprav, ki bi lahko bile, recimo, usmerjene v razbijanje blokade začetka pogajanj s Severno Makedonijo ali v iskanje partnerstev znotraj EU za bolj ambiciozen izkupiček vrha. Prav bi prišel tudi dialog z državami Zahodnega Balkana, pa nisem videl, da bi se naš zunanji minister kakšen mesec pred vrhom podal po teh državah in skušal izoblikovati neko skupno platformo. Tega dialoga ni bilo videti niti v pobudi Brdo-Brioni. Zato tudi ta vrh vidim kot izgubljeno priložnost."

So pa v naši vladi zagotavljali, da se iliberalnim režimom ne približujemo, marveč skušamo kot predsedujoča država biti zgolj pošteni posrednik med njimi in Brusljem. Medtem pa Poljska in Madžarska kot po tekočem traku dobivata obsodbe na Sodišču EU v Luksemburgu. Kako Kirn vidi to pojasnilo, če ni samo izgovor?

"Na žalost imamo opraviti z dihotomijo oziroma dvotirnostjo procesa predsedovanja. Vsekakor lahko pritrdiva tezi, da naj bo predsedujoči v vlogi poštenega posrednika, ki si prizadeva najti rešitve in preprečevati zaostritve. Verjamem, da je naše zunanje ministrstvo v veliki meri in v dobri veri to vlogo igralo. Dvojnost procesa pa se kaže v tem, da nas vse izjave, stališča in reakcije predsedujočega Svetu EU, kar naš predsednik vlade je, nedvoumno pozicionirajo v tabor iliberalnih držav. To je bilo razpoznavno iz vesolja in tega ni mogoče prikriti ne Bruslju ne nam samim. Bila je to zamujena priložnost tudi za premierja. Kot predsedujoči bi se lahko bil potrdil kot spoštovanja vreden evropski državnik, ki EU predseduje že drugič. Pa je to priložnost s premišljeno nespametnostjo zaigral," še pove sogovornik.

Torej, bi lahko sklenili, da slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije tehnično poteka v redu, toda občutek, da so tviti našega premiera predsedovanju vendarle ukradli šov, ostaja.