Damijan Toplak
Nekje od leta 2009, ko so bile že povsem znane posledice zadnje globalne finančno-gospodarske krize, je večina svetovnih borz v nenehnem trendu rasti. Vodilni borzni indeks v New Yorku, Dow Jones, je tako od februarja 2009 do danes, ko dosega rekordne ravni, pridobil v domala neprekinjenem obdobju skoraj desetletne rasti komaj verjetnih 260 odstotkov. Če bi takrat v povprečje ameriških delnic vložili 100 tisoč evrov, bi jih danes imeli 360 tisoč evrov, ker pa je v istem obdobju evro proti ameriškemu dolarju izgubil tretjino vrednosti, bi bil donos še toliko višji - torej skupno 350 odstotkov - in bi danes premogli 450 tisoč evrov. Ob tem smo zanemarili stroške transakcij in druge stroške, nismo pa niti upoštevali dividend delnic 30 podjetij, ki so vključene v indeks Dow Jones, če bi kupili te delnice iz indeksa.
Vrniti zaupanje v slovenski trg kapitala
Nekoliko nižji donos bi dosegli, če bi leta 2009 ob vrhuncu prejšnje krize denar investirali na nemški kapitalski trg, namreč "le" 240-odstotni, prav tako pa ne bi bilo valutnega pribitka, saj je v Nemčiji tako kot v Sloveniji valuta evro. Tam bi z naložbami v indeks DAX 30 za vložek 100 tisoč evrov danes imeli okrog 340 tisoč evrov. Podobno se je gibala vrednost drugih bolj ali manj vodilnih svetovnih indeksov in kapitalskih trgov. Nekoliko drugačna pa je situacija v Sloveniji, kjer je bil padec indeksa SBITOP res občuten. Tako je med avgustom 2007 in avgustom 2012, ko sta bili doseženi rekordno visoka in rekordno nizka vrednost indeksa, ta izgubil več kot 80 odstotkov. No, od takrat je SBITOP znova "poskočil" za skoraj 70 odstotkov, a je še vedno daleč od rekordnih vrednosti, namreč le na tretjini, ki jo je dosegal 31. avgusta 2007, ko so se v Sloveniji izvajali številni menedžerski prevzemi ob podpori slovenskih bank, ki so bile zasute z denarjem in so z njim tudi zalagale prevzemnike. Hkrati se je dogajal IPO (prva javna ponudba delnic) Nove KBM, katere klavrni konec je skoraj 100 tisoč njenih delničarjev dočakalo decembra 2013, ko sta jih takratna slovenska vlada ob pomoči Banke Slovenije razlastninili. To je bil tudi precejšen udarec slovenskemu trgu kapitala, ki se od takrat še ni pobral. To bo vidno tudi pri skorajšnjem IPO NLB, pri kateri bo le za vzorec vlagateljev iz vrst posameznikov.
350-odstotni donos bi v zadnjem desetletju dosegli v ZDA, 240-odstotni v Nemčiji, medtem ko bi v Sloveniji imeli izgubo
Trump ne povezuje, ampak razdira
Morda še več negotovosti pa je v svetovnem merilu s samosvojim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki želi s protekcionizmom in različnimi oblikami carin ter zapiranja meje in ob izključevanju tujcev in celotnih držav pomagati ameriškemu gospodarstvu, škodovati pa drugim. Predvsem Kitajcem, ki počasi na prvem mestu po velikosti BDP že spodrivajo Američane. Mnogi se sicer tolažijo, da Trump celotne svoje retorike ne more udejaniti v praksi, a je vseeno izjemno nepredvidljiv, kar vnaša na kapitalske trge določeno mero negotovosti.
