Kaj sodbo Španiji povezuje z našim ustavnim sodiščem

Elizabeta Planinšič Elizabeta Planinšič
17.02.2020 17:02

ESČP je odločilo, da Španija ni kršila človekovih pravic, ko je prebežnika, ujeta pri plezanju čez mejno ograjo skupaj z desetinami drugih, brez postopka vrnila v Maroko.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ograja med Marokom in špansko enklavo Melillo v Afriki.
Stringer

Pred tednom dni je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) sporočilo svojo odločitev v tožbi, ki sta jo zoper Španijo vložila - s podporo nevladnih organizacij - dva migranta, eden iz Malija, drugi iz Slonokoščene obale. Tožbo sta sicer že pred skoraj petimi leti vložila zaradi dogodkov iz leta 2014. Begunca sta poleti 2014 več ur preživela ob mejni ograji med Marokom in špansko enklavo Melillo, nato pa ju je aretirala španska policija in brez postopka vrnila v Maroko. Takrat sta mejno ograjo preplezala skupaj s 70 drugimi afriškimi prebežniki.

Odločitev velikega senata ESČP v tožbi zoper Španijo je odmevala tudipri nas.
Reuters

Kritični odzivi

O zadevi je svoje mnenje leta 2017 že podal mali senat ESČP in sklenil, da so bile pravice beguncema kršene, in jima določilo vsakemu 5000 evrov odškodnine. A Španija - takrat je vladala v državi konzervativna vlada premierja Mariana Rajoya - se je na odločitev pritožila in zdaj je odločal veliki senat ESČP. Ta pa je, četudi je večina pričakovala, da bo potrdil odločitev malega senata, odločil, da Španija s svojim ravnanjem ni kršila evropske konvencije o človekovih pravicah. Po mnenju velikega senata sta se begunca sama postavila v nezakonit položaj, ko sta namerno na nezakonit način poskušala vstopiti na špansko ozemlje.
V obrazložitvi razsodbe, ki jo je prebral grški predsednik sodnega senata Linos-Aleksander Sicilianos, je navedeno, da sta imela pribežnika na voljo možnost, da zaprosita za urejen oziroma zakonit prihod v Španijo, kljub temu pa sta se odločila za nezakonit prestop meje. Aretacija in takojšen izgon sta tako po mnenju sodnikov posledica njunega nezakonitega ravnanja.
Takšna odločitev ESČP je sprožila številne odzive, predvsem v nevladnih organizacijah. Predstavnica UNHCR v Španiji Marie Jesus Vega je vračanje oziroma izgon človeka, ne da bi upoštevali vzroke za njegov prihod in ne da bi se seznanili z njegovo življenjsko ogroženostjo, v nasprotju s človekovimi pravicami. Pravnik Gonzalo Boye, ki je na sodišču v Strasbourgu zastopal afriška begunca, je opozoril, da bo odslej vsakdo, ki bo prekršil administrativno normo, kot je ilegalni prestop meje, izgubil človekove pravice in bo lahko nemudoma izgnan.

Zagorc: sodba ne izključuje odločitve ustavnega sodišča

Dr. Saša Zagorc: "Ddopustno je imeti višji standard človekovih pravic v državi, kot jih terja ESČP."
Andrej Petelinsek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta