V Rušah so nedavno spremenili dolgoletno prakso snemanja sej občinskega sveta in predvajanja na regionalni televiziji. Zaplet so imeli tudi v občini Podvelka. Zaprli so del seje, ko so prodajali občinske nepremičnine fizičnim osebam, med njimi tudi občinskemu svetniku. Odprtost in preglednost državnih organov, tudi lokalnih, je njihova temeljna dolžnost, hkrati pa zagotovilo za omejevanje korupcije. A kako občine zagotavljajo javnost? So seje občinskih svetov sploh javne in zakaj bi morale biti? In kako imajo občine urejena snemanja občinskih sej, da imajo občani neposreden vpogled v delovanje svetov in izvoljenih svetnikov?
Županja Ruš dovolila le 15 minut snemanja
Urška Repolusk, lani izvoljena županja občine Ruše, je na februarski seji občinskega sveta spremenila večletno prakso televizijskega snemanja in predvajanja celotnih sej občinskega sveta, kar je na podlagi sklenjene pogodbe do konca leta 2018 izvajala televizija BK TV. Nova županja pogodbe ni podaljšala. Na sejo je prišel snemalec BK TV-ja, ki več ni bil v pogodbenem razmerju z občino, ampak je nastopal kot medij, županja pa je dovolila le 15 minut snemanja. "Nisem krnila novinarske svobode, novinarji so lahko sejo spremljali in tudi po seji so lahko dobili izjave. Spoštovala pa sem poslovnik, ki dovoljuje snemanje posameznih delov seje in zakonodajo, po kateri se morajo svetniki s snemanjem izrecno strinjati. Teh soglasij ni in tako v občini ni pravne podlage, ki bi takšno snemanje dovoljevala," je pojasnila Repoluskova, ki napoveduje spremenitev poslovnika. (barb)
Kdaj seje zapirajo za javnost
V občini Podvelka so zadnjo sejo občinskega sveta pri točki, pod katero so obravnavali odkupe občinskih stanovanj, zaprli za javnost. "V poslovniku imamo določeno, da sejo zapremo za javnost, ko obravnavamo osebne podatke občanov in tretjih oseb, za katere občina nima pridobljenega soglasja. Iz tega razloga je bila tudi ta točka zaprta. Obravnavali smo namreč zadeve, ki so vezane na občane, in ni bilo primerno, da bi njihove osebne podatke javno izpostavljali," nam je pojasnila Pina Planinšič, nova direktorica občinske uprave v Podvelki. Planinšičeva nam je v zvezi z varovanjem osebnih podatkov na sejah pojasnila še, da so svetniki sicer podpisali izjave, zato se njihova imena in priimki lahko javno objavljajo, zadnja seja pa je bila na tem mestu za javnost kljub temu zaprta zgolj zato, ker so na tej točki obravnavali še druge vloge, vezane na občane.
Ko podeljujejo občinska priznanja, seje občinskega sveta za javnost tradicionalno zaprejo tudi v Ravnah na Koroškem. "Ščitimo posameznike, ki so za priznanja predlagani, a potem niso izbrani," je pojasnil župan Tomaž Rožen. (urp)
O GDPR v javnosti kroži veliko neresnic
Da morajo biti javnosti dostopni dokumenti, določa zakon, informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa dodaja: "Vsi organi javnega sektorja so dolžni zagotavljati javnost svojega dela, način, kako bodo to uresničevali, pa je v njihovih rokah. Vsekakor javnost utemeljeno pričakuje, da je delovanje javnega sektorja čim bolj transparentno. Prav javnost dela nenazadnje tudi dviguje nivo zaupanja v organe oblasti na vseh nivojih."
Zakaj bi morale biti seje občinskih svetov javne, je jasna predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek: "Ukvarjajo se z zadevami, ki so v javnem interesu, ki zadevajo kakovost življenja občanov. Te so že v svojem bistvu javne in ne zasebne zadeve prebivalcev občin."
- Občina je dolžna zagotavljati javnost dela, kako bo to počela, pa je njena odločitev.
- Javni morajo biti občinski dokumenti, razen če gre za izjeme.
- Snemanje in predvajanje sej občinskih svetov je dovoljeno, če imajo občine to natančno zapisano v poslovnikih.
- Če snemanje ni opredeljeno v poslovniku, se morajo svetniki s tem strinjati na vsaki seji posebej.
Za snemanje mora biti podlaga
Občine imajo v pravilih večinoma zapisano, da so na sejah lahko prisotni novinarji in javnost, je pa snemanje sej in predvajanje manj urejeno. Nekatere občine same izvajajo snemanje ali pa najamejo pogodbenega izvajalca in sejo predvajajo na lokalni televiziji ali preko spleta. Eden izmed pogodbenih izvajalcev je Boštjan Lesjak, lastnik regionalne televizije BK TV. "Prav je, da ljudje vedo, kaj se na seji dogaja, saj je na žalost s socialnimi omrežji toliko manipulacij in laži, ki niso kazensko preganjane. Če pa je nekaj posneto, potem se lahko vsakdo prepriča, kaj je bilo, kaj je kdo rekel in kako glasoval," utemeljuje Lesjak, ki za osem občin pogodbeno snema seje in dodaja, da si seje preko televizije ali spleta ogleda veliko ljudi.
"Občinski sveti niso zasebna združenja"
Mediji privolitev svetnikov ne potrebujejo, vendar morajo pri snemanju tudi sami upoštevati pravila določena v aktih občine. Informacijski pooblaščenec in SOS zato priporočata, da občine podrobneje uredijo tudi medijsko snemanje. Vendar jih občine lahko zapišejo, kot želijo, pri čemer Petra Lesjak Tušek, predsednica DNS, poudarja: "V demokratičnih družbah je nadzor medijev nad delovanjem oblasti eden temeljnih principov - in zadeva tudi javnost, odprtost in transparentnost delovanja oblastnih vzvodov na lokalni ravni. Poskusi, da bi župani kjerkoli seje zapirali, in tendence, da bi celo v poslovnikih prilagajali razloge za to (ali da bi ti bili čim bolj arbitrarni), se mi zdijo ne le nedopustni, ampak tudi nevarni procesi, ki lahko škodujejo demokratičnim praksam. V tem smislu se mi zdi, da mora biti - ker se občine sklicujejo tudi na informiranje svojih občanov, ko imajo med drugim tudi svoja glasila - praviloma dovoljeno še snemanje sej v celoti, da imajo občani vpogled v delovanje svetov, saj tako lahko najbolj neposredno spremljajo politično odločanje izvoljenih predstavnikov. Vselej so to namreč javni občinski sveti, ne pa kakšna zasebna združenja, ki se lahko po potrebi zapirajo pred javnostmi."
