Kako med največjo nesrečo v zgodovini samostojne države komunicira vlada: "Golob je mislil dobro, a je zgrešil"

Luka Mlakar Luka Mlakar
10.08.2023 05:05

Po lanskih požarih na Krasu se vlada Roberta Goloba sooča z največjo naravno katastrofo v zgodovini samostojne Slovenije. Kako pa se vlada odziva in kdo se je v kriznih razmerah izkazal kot najboljši govornik?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Golobova vlada je ob poplavah upoštevala pravila, ki veljajo za krizno komuniciranje.
Anže Malovrh/STA

V katastrofalnih poplavah, ki so prizadele kar dve tretjini države, so številni ostali brez strehe nad glavo, uničene so ceste, mostovi in druga infrastruktura, škoda pa bo večmilijardna. Premier Robert Golob je zaradi poplav predčasno prekinil svoj dopust, sklical je sejo sveta za nacionalno varnost, ki je prinesla začasno poenotenje domače politike, vlada pa je sprejela tudi prve ukrepe za pomoč prizadetim v ujmi. "Tokratna vlada je upoštevala pravila, ki veljajo za krizno komuniciranje. Pohvalno je, da je prekinila dopust in prišla domov. Vodilni so izrazili sožalje prizadetim, pokazali so čustva in da jim ni vseeno. Prav tako so šli takoj na teren," pravi strokovnjakinja za odnose z javnostmi in krizno komuniciranje Andreja Jernejčič.

Z javnostjo najbolje komunicira Šestan

Na Golobovo vlado so sicer v preteklosti večkrat letele kritike, da pri komuniciranju ni najbolj uspešna, zlasti ko je šlo za davčno reformo. Tudi predsednik vlade si je privoščil več zdrsov, denimo z obljubo o 600 evrih dodatka sodnikom, vendar pa Jernejčič pojasnjuje, da je premier Golob ob poplavah komuniciral pravilno in hitro. "Prav tako so začeli nemudoma z ukrepi za sanacijo. Lahko rečem, da sta bila hitrost in ukrepanje pravilna, ali znajo ali pa imajo dobre svetovalce in so jih slišali." Po njenih besedah je pohvalno tudi, da je vlada sedla za skupno mizo z opozicijo, kot izjemna govornika pa sta se po njenem prepričanju izkazala obrambni minister Marjan Šarec in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Da so politiki v tragediji, ki jo predstavljajo poplave, končno začeli pravilno komunicirati, poudarja tudi nekdanji dolgoletni tiskovni predstavnik policije Miran Koren. "V tem trenutku je po mojih izkušnjah in prepričanju treba komunicirati kratko in jasno, predvsem pa tudi pomirjujoče in vljudno. Od vseh mi je na prvem mestu najbolj všeč poveljnik civilne zaščite, ker komunicira kratko in jedrnato, predvsem pa vliva zaupanje, takoj za njim pa predsednik vlade. Ministrom bi samo priporočal, da jima sledijo, za moj okus gospod Šarec porabi preveč besed za tisto, kar hoče sporočiti," ocenjuje Koren.

Andreja Jernejčič: "Pohvalno je tudi, da je vlada sedla za skupno mizo z opozicijo."
Barbara Reya

Da je z javnostjo najbolje komuniciral prav Šestan, človek dejstev, se strinja tudi nekdanja dolgoletna novinarka, bivša direktorica Televizije Slovenija in kolumnistka Reporterja Ljerka Bizilj. "Politika se je v bistvu vključila kakšen dan pozneje in tako s toplega, od daleč, se mi je zdelo, da kar dobro komunicira z javnostjo. Premier Robert Golob in obrambni minister Marjan Šarec sta hitro reagirala. Glede na to, da sem medijski človek, veliko Golobovih stranpoti spregledam oziroma potisnem ob rob, ko ga vidim v studiu TVS ali Pop TV, celo z drugimi povabljenimi udeleženci, in to od začetka vladanja. Če se spomnimo večine prejšnjih predsednikov vlad, se jih je moralo snemati v raznih salonih in tja dostaviti vso TV-mašinerijo," poudarja Biziljeva. Psiholog Marko Polič dodaja, da so ob poplavah korektno komunicirali tudi vsi sektorji zaščite in reševanja: "Ljudi so opozarjali na grožnje, tukaj ni kaj pripomniti. Vlada je ukrepala tako, kot se od nje pričakuje, zakon, ki bo omogočil hitrejše izplačilo pomoči, je dobra rešitev zato, da ljudje vidijo, da niso prepuščeni sami sebi s porušenimi hišami in uničenimi stanovanji. Mislim, da je bilo to v glavnem korektno, druga stvar pa je, ali se bo vse to v nadaljevanju izvajalo tako, kot je bilo rečeno. To bomo še spremljali."

Miran Koren
Osebni Arhiv

"Prizadeta podjetja imajo s tem dodaten strošek"

Od dosedanjih vladnih ukrepov je v javnosti na najmanj razumevanja naletela odločitev, da bo prihodnji ponedeljek dela prost dan. Jernejčič poudarja, da v tem času poleg domov trpijo tudi podjetja. Združenje Manager in GZS sta že objavila obrazec za vse, ki bi želeli s prepotrebnimi materialnimi dobrinami pomagati stanovskim kolegom in državljanom v stiski, objavljajo pa tudi ponujene pomoči s strani posameznih podjetij. "Mislim, da se tu še bolj poudarja, da smo skupaj lahko močnejši. Vendar se ne strinjam, da si vlada v takšni situaciji kupuje volilne točke, kar predstavlja ideja o ponedeljkovem dnevu solidarnosti. Menim, da bi bilo veliko bolj smotrno, da bi vsi, ki gredo pomagat, dobili tisti dan dodatno plačan ali ovrednoten. Tako je na podjetja padla nova obremenitev, in tista podjetja, ki so prizadeta, imajo s tem samo dodaten strošek," pravi Jernejčič.

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je obraz, ki v tej krizi vliva največ zaupanja.
Robert Balen

Da je uvedba dneva solidarnosti nekoliko populističen ukrep, se strinja tudi Polič: "Mogoče je to malo presplošen ukrep. Verjetno delodajalci tistim, ki potrebujejo prost dan, da si uredijo pogoje za bivanje, tega ne bodo preprečevali, saj od tega nimajo nobene koristi. Mogoče je to malo presplošen ukrep, ker bodo imeli dela prost dan tudi tisti, ki ga niti ne potrebujejo." Biziljeva pojasnjuje, da se strinja s tistimi, ki bi namesto prostega dne uvedli dodaten delovni dan za pomoč prizadetim, denimo kakšno delovno soboto, sploh za tiste, ki niso občutili moči ujme: "Verjamem, da je premier Golob mislil dobro, a je spet prehitro, najbrž čustveno reagiral in zgrešil. S tem povzroča še dodatno škodo za gospodarstvo."

Oblastna aroganca namesto želje po ukrepanju

Ob tem se postavlja vprašanje, ali sedanja vlada v času poplav komunicira boljše, kot je v času epidemije komunicirala prejšnja vlada Janeza Janše. "Na srečo smo v zvezi s covidom že na marsikaj pozabili. Janševa vlada se je takrat spopadla z neznanim, ki je zadevalo vse ljudi, sprejela tudi kakšen nesmiseln ukrep, a bila vsevprek deležna hudih, tudi prehudih kritik in pritiskov. Tudi z Jelkom Kacinom je imela najbrž dober namen, a ni uspela. Zdaj je bila vsaj prve dni v ospredju stroka, ki je bila tokrat enotna. Najbrž pa razmere res niso primerljive," pravi Ljerka Bizilj. Da gre pri epidemiji in poplavah za drugačno vrsto kriznih razmer, se strinja tudi Polič: "V času epidemije sem imel kar nekaj kritičnih pripomb na komuniciranje vlade, sploh na določene ukrepe, ki so bili kontraproduktivni in so se bolj izkazali za neko oblastno aroganco kot pa dejansko željo po ukrepanju. Je pa res, da je bila to takrat povsem nova situacija, ker epidemije, razen izbruha črnih koz v sedemdesetih letih, nismo imeli. Nekateri ukrepi niso bili dobri, drugi so bili taki, kot so jih sprejemali po celi Evropi in po vsem svetu." Za razliko od epidemije se s poplavami srečujemo vsako leto, je pa njihov obseg tokrat večji kot kadarkoli prej. "To je povečalo zahtevnost in mogoče je bila to nekakšna novost v primerjavi s prejšnjimi naravnimi nesrečami," dodaja psiholog.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta