Predsednik vlade Robert Golob je prek Instagrama sporočil, da se je vlada odločila, da bo 14. avgust dan solidarnosti in dela prost dan. Kot je poudaril, si želi, da Slovenija te težke in naporne dni, ki jih zaznamujejo poplave, zaključi v duhu solidarnosti. "Da pomagamo znancu, sosedu, prijatelju, vsem, ki so jih prizadele hude poplave," je izpostavil Golob.
Golob: To bo dan, ko bo skupaj stopila celotna Slovenija
Premier je poudaril, da so v zadnjih dneh od ljudi prejeli ogromno pobud in predlogov, kako naj se vlada odzove na ujmo, ki je v zadnjih dneh prizadela državo. Eden teh je bil, da se 14. avgust razglasi za dela prost dan, da lahko vsi pokažemo prizadetim v ujmi, da niso ostali sami. "In ja, vlada se je odločila, da bo 14. avgust dan solidarnosti. Dan, ko bo cela Slovenija stopila skupaj in ko bo vsak od nas po svojih močeh prispeval svoj delež. Prepričan sem, da Slovenija to zmore," je dejal Golob.
Gre za prihodnji ponedeljek, s tem pa bodo ob vikendu pred tem in torkovem prazniku Marijinega vnebovzetja v kosu prosti štirje dnevi. Slovenijo je v minulih dneh prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države. Obsežne padavine so povzročile poplave in sprožile plazove, ki so opustošili dve tretjini Slovenije. Vodni pretoki se sicer umirjajo, a odtekla voda za sabo pušča porušene ceste, mostove, komunalno infrastrukturo, številni so ostali brez domov.
Golob za CNN: Ne bi se strinjal s tem, da ne delamo dovolj hitro
Premier Robert Golob je v torkovi oddaji televizije CNN International opisal posledice katastrofalnih poplav v Sloveniji in zavrnil namige o prepočasnem soočanju s podnebno krizo.
Golob je v oddaji, v kateri so prikazali posnetke uničenja v Sloveniji, uvodoma opisal razsežnosti ujme. Med drugim je dejal, da je poplavljenih več deset tisoč domov, več sto mostov je odneslo, uničene so številne ceste. "Večino domov smo dosegli s pomočjo, vendar ne še vseh. Ekipe na terenu se borijo, da dosežejo vse ljudi, vzpostavili pa smo helikopterski most za dostavo hrane in električnih generatorjev," je dejal.
Potrdil je, da je Slovenija dan po poplavah sprožila mehanizem EU za civilno zaščito za težko opremo, zvezo Nato pa zaprosila za pomoč v helikopterjih. "Hvaležni smo zaveznikom in prijateljem in to kaže, za kaj gre pri EU in zvezi Nato - solidarnost in enotnost," je poudaril. Dodal je, da pomoč včasih pride iz "najbolj nenavadnih krajev", in omenil, da je helikopter v Slovenijo napotila tudi Ukrajina.
Voditeljica je vprašala, ali bi katastrofo lahko bili preprečili. Ob tem je spomnila na najnovejše poročilo ZN o podnebnih ukrepih, ki pravi, da se Slovenija v energetskem sektorju ne odziva na podnebno krizo z zadostno nujnostjo. Golob je to zavrnil in dejal, da toplogredni plini prihajajo iz energetskega, transportnega in kmetijskega sektorja, Slovenija pa bo v sedmih letih zaprla termoelektrarne in nato v energetskem sektorju prestopila v obdobje ničelne stopnje neto izpustov. "Ne bi se strinjal s tem, da ne delamo dovolj hitro," je dejal.
Poudaril je, da katastrofalnih pojavov, kakršne so bile poplave v Sloveniji, ni mogoče preprečiti na lokalni ravni, ampak je to možno storiti le na globalni. Dodal je, da bo pri tem vsak igral svojo vlogo.
Voditeljica ga je prosila še za komentar poteka ukrajinske protiofenzive, pri čemer je Golob poudaril, da ni vojaški strokovnjak, da pa meni, da Ukrajinci dajejo vse od sebe. "Včasih bi lahko bilo bolje, če bi hitreje dobili pomoč od zahodnih zaveznikov. Ampak zdaj je, kar je, in v tem trenutku lahko le počakamo, kako se bo to izteklo," je dejal.
Vlada občinam zagotovila dodatno finančno pomoč
Kaj za zaposlene in podjetja pomeni, da bo prihodnji ponedeljek dela prost dan, še ni povsem jasno. Z vprašanjem glede tega smo se obrnili na vladni urad za komuniciranje (Ukom), premier Golob pa je na novinarski konferenci po srečanju s predstavniki treh občinskih združenj ponovil, da bo 14. avgust dela dan solidarnosti in dela prost dan: "Pričakujemo, da bomo vsi čez vikend in praznike pokazali solidarnost ter pomagali prizadetim krajem." Ob tem je poudaril, da bo omenjeni dan enak vsem preostalim dela prostim dnem in da sofinanciranje s strani države v tem primeru ni predvideno. Ko gre za ukrepe v gospodarstvu, je Golob poudaril, da bo država tistim zaposlenim, ki se iz kateregakoli razloga ne morejo pripeljati na delo, subvencionirala 80 odstotkov plače. V primeru podjetij, ki so bila posredno ali neposredno prizadeto, bo država prav tako subvencionirala 80 odstotkov plače pri čakanju na delo, prostovoljci pa bodo upravičeni do sedmih dni izrednega plačanega dopusta, ki ga bo financirala država.
Vlada je na današnji seji sprejela tudi amandmaje na zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga bo na jutrišnji izredni seji potrjeval državni zbor. S tem bo v celoti financirala stroške intervencij po katastrofalni povodnji v minulih dneh, ki jih je premier Golob ocenil na več kot sto milijonov evrov, obenem pa je šla še nekoliko bolj na roko občinam, ko gre za sistemsko ureditev sofinanciranja stroškov sanacij po ujmah. Po prvotnem predlogu je bilo predvideno, da bo vlada iz proračuna s predplačilom pokrila 20 odstotkov stroškov sanacij, zdaj pa se bo omenjeni delež dvignil na 40 odstotkov.
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je izpostavil, da je vlada z amandmaji v zakonu uvedla tudi retroaktivnost, s čimer bo zakon veljal za vse naravne nesreče, ki so državo prizadele od začetka letošnjega leta. Po njegovih besedah je ta zakon namenjen sistemskemu reševanju posledic nesreč, ki so Slovenijo prizadele maja in julija, medtem ko bodo v primeru poplav potrebne dodatne spremembe zakonodaje. "S tem se bomo ukvarjali v naslednjih tednih, ko bo bolj jasna razsežnost vse škode, ki nas bo prizadela," je poudaril Brežan.
"Če nam bo država prisluhnila, bo sanacija veliko lažja"
Predsednik vlade se je danes sestal tudi s predstavniki občinskih združenj. Po njegovih besedah je bil glavni namen sestanka seznanitev z vladnimi aktivnostmi, pridobitev najbolj relevantnih informacij s terena ter izmenjava pogledov glede naslednjih korakov za soočanje s posledicami vremenskih katastrof. Župan v ujmi prizadetega Slovenj Gradca Tilen Klugler je dejal, da so na sestanku predstavili konkretne predloge, želje in potrebe, s katerimi se srečujejo na terenu: "Če bo vlada in država prisluhnila nam, ki smo bili 24 ur na dan na terenu, bo sanacija veliko lažja. Vidim, da je vlada vse naše pobude bolj ali manj sprejela, in verjamem, da bomo s skupnimi močmi in komunikacijo večmilijonsko škodo, tukaj govorim predvsem za Koroško, tudi uspešno sanirali." Ob tem je prebivalce Koroške pozval k strpnosti, saj da vseh težav ni mogoče odpraviti čez noč. Spomnil je, da so v Slovenj Gradcu vzpostavili zračni most za oskrbo z območji, ki so odrezana od sveta, in na obljubo infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, da bo na najbolj prizadetih območjih država pomagala tudi s potrebno mehanizacijo. Kot je poudaril, bodo namreč ta območja brez državne pomoči, tudi v obliki mehanizacije, še dolgo odrezana od sveta. "Tu se vidi, kako bo tretja razvojna os pomembna za koroško regijo, ki je danes praktično odrezana od sveta," je dodal Klugler.
Po besedah kočevskega župana in predsednika Skupnosti občin Slovenije (SOS) Vladimirja Prebiliča je pogovor na sestanku potekal v dveh smereh – kako reševati trenutno krizno situacijo in kako postopati naprej. "Ko bo najhujše za nami in ko bodo kamere ugasnile, bodo ljudje ostali s svojimi izzivi," je opozoril Prebilič in poudaril, da se nagibajo k oblikovanju strateškega zakona, s katerim bi naslovili potrebe in odpravili težave na terenu. Občine bodo pri tem konstruktiven partner, prav tako pa se bodo odzvale na potrebe drugih občin, ki so jih prizadele poplave in plazovi. Kot je pojasnil Prebilič, že sestavljajo seznam tistih občin, ki potrebujejo pomoč, in tistih, ki jo lahko zagotovijo, da bo pomoč uporabljena čim bolj smiselno.
Na Brniku pristal prvi nemški transportni helikopter za težke tovore
Pomoč Sloveniji je do ponedeljka ponudilo več držav. Med njimi so vse sosede pa tudi Severna Makedonija, Poljska, Latvija, Francija, Nemčija, Češka in Slovaška, je po seji vlade, ki se je seznanila z dosedanjo pomočjo, sporočil vladni urad za komuniciranje (Ukom).
Hrvaška je zagotovila pomoč vojaškega helikopterja in vojske pri zajezitvi in utrditvi nasipov na reki Muri in pri sanaciji nasipa v Dolnji Bistrici. Skupaj z Madžarsko sta preko Rdečega križa donirali vsaka po en tovornjak ustekleničene pitne vode.
Madžarska je ponudila tudi nujno pomoč in podporo v skladu s potrebami in zahtevami slovenske vlade ter že napotila dva helikopterja.
Avstrija je ponudila pomoč na ravni predsednikov držav in zunanjih ministrov. Takoj pa se je odzvala z dostopom nujne medicinske pomoči do krajev, ki jih s slovenske strani ni bilo mogoče doseči. Nudili so pomoč novorojenčku in materi iz Mežice, ki so ju prepeljali v celovško bolnišnico.
Severna Makedonija namerava poslati vojake za izvajanje nalog zaščite in reševanja. Latvija je prek svojega veleposlaništva v Budimpešti ponudila finančno in nujno pomoč ter podporo v skladu s potrebami in zahtevami slovenske vlade.
Italija se je odzvala preko mehanizma EU na področju civilne zaščite (ERCC), posebej pa je pomoč ponudila tudi italijanska dežela Emilija - Romanja. Prispel je transport humanitarne pomoči iz Poljske. Pripravlja pa se tudi pošiljka z razvlažilniki zraka in specializirano opremo, s katero bo možno obnavljati več tisoč poplavljenih domov.
Pomoč in podporo Sloveniji so ponudile še Črna gora, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija in Malta, pa tudi slovenska skupnost, ki živi v ZDA, in sicer preko slovenskega konzulata v Clevelandu.
Zaradi obsežnosti prizadetih območij in omejenih kapacitet na nacionalni ravni je Slovenija v nedeljo zaprosila za mednarodno pomoč preko mehanizma EU na področju civilne zaščite (ERCC) in Nata v obliki mehanizacije, helikopterjev in montažnih mostov. Preko ERCC so se odzvale Bolgarija, Hrvaška, Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Češka in Slovaška. Ponudili so tudi prihod pooblaščenca iz centra nujnega odziva ERCC. Preko mehanizma zveze Nato za odzivanje na naravne in druge nesreče (EADRCC) pa sta se odzvali Španija in Hrvaška.
Slovenija je medtem že sprejela pomoč pooblaščenca iz centra nujnega odziva v Bruslju pa pomoč Francije, Nemčije in Slovaške. Potekajo pa tudi usklajevanja za sprejem pomoči Hrvaške in Avstrije.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je o sprožitvi mehanizmov v pismu obvestila zunanje ministre držav članic EU, držav kandidatk in držav članic Nata. V njem se je v imenu slovenske vlade in njenih državljanov zahvalila partnerjem, ki so se že odločili za pomoč Sloveniji. Prav tako je zaprosila za dodatno pomoč EU v obliki težkih delovnih strojev, vozil za čiščenje vodotokov in montažnih mostov. Kar zadeva Nato pa je zaprosila za težke vojaške helikopterje, osebje in montažne vojaške mostove, je še sporočil Ukom.
Iz Slovenske vojske pa so popoldne sporočili, da je na Brniku pristal prvi nemški transportni helikopter za težke tovore.
Nadomestne gradnje ne bodo mogoče na sedanjih lokacijah
Glede nadomestnih gradenj za ljudi, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo, ki jih je premier označil za prioriteto številka ena, je Prebilič pojasnil, da tega prej kot v letu ali dveh ne bo mogoče izvesti. Nadomestne gradnje namreč ne bodo mogoče na lokacijah, ki so dokazano nevarne, nekatere občine pa tudi ne razpolagajo z nadomestnimi zemljišči, je dejal Prebilič. V vsakem primeru bo potrebno spremeniti občinske podrobne prostorske načrte: "Na občinah bomo zavihali rokave in prinesli občinske podrobne prostorske načrte na ministrstvo." Golob je dejal, da bodo morali župani poskrbeti za nadomestna zemljišča in jih ob ustrezni zakonodaji dovolj hitro opremiti, država pa bo skupaj s proizvajalci montažnih hiš poskrbela za postavitev objektov. V vmesnem obdobju je predsednik vlade napovedal vzpostavitev centralnega registra praznih stanovanj in enotne najemniške pogodbe za namestitev prizadetih družin.
Najbolj prizadeta območja v poplavah si bo v sredo ogledala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Golob je v povezavi z obiskom Von der Leyen kot najbolj pomembno izpostavil to, da bodo skupaj preleteli najbolj prizadeta območja, da bi ji karseda nazorno in konkretno predstavili vse razsežnosti vremenske katastrofe. Golob je poudaril, da si želi, da si predsednica komisije te podobe zapomni, ko bodo v Bruslju potekale razprave o tem, ali je Slovenija upravičena do pomoči iz mehanizmov EU ali morebitnega rahljanja pravil glede prerazporeditve sredstev za okrevanje in odpornost. Golob je sicer izrazil zadovoljstvo, ker mehanizmi EU delujejo in ker je Slovenija že dan po zaprosilu začela prejemati tehnično pomoč.
