Kako s psihološko obremenitvijo ob nesrečah: Pomembno je sprejeti čustva

Ob naravni nesreči se ljudje ne znajdejo zgolj v materialni stiski, temveč tudi v duševni. Vsak posameznik se nanjo odzove po svoje, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa je na svojih spletnih straneh objavil nekaj priporočil za vse, ki so se znašli v težavah, in tudi za tiste, ki so jim priskočili na pomoč.

Po koncu razmer, v katerih so ogrožena življenja, je treba poskrbeti za osnovne telesne potrebe - zatočišče, hrano, vodo, nujno medicinsko pomoč. Ko so te zadovoljene, se poveča tudi psihološki občutek varnosti in stabilnosti, so zapisali v NIJZ. Nato je priporočljivo vzpostaviti vsakodnevno rutino - vstajanje, hranjenje, skrb za higieno, vsakdanja opravila -, s katero ponovno dobimo občutek nadzora nad svojim življenjem. Pomembno je tudi sprejeti čustva, ki se nam porajajo in ki se ob kriznih dogodkih lahko pojavijo tudi z zamikom. O svojih mislih in občutkih se je dobro pogovoriti z drugimi in poiskati pomoč, kadar jo potrebujemo.

Pomagata že objem in crkljanje

Tudi kadar želimo pomagati drugim, moramo najprej zadovoljiti njihove osnovne potrebe ter jim pomagati z informacijami o njihovih sorodnikih in znancih, če jih potrebujejo, in tehnične oziroma organizacijske informacije o nastanitvi, prehrani, zagotovljeni podpori, ki jim bodo pomagale vzpostaviti dnevno rutino. Ljudem v stiski moramo zagotoviti tudi čustveno oporo, jih pomiriti, da so njihove reakcije popolnoma normalne glede na hude okoliščine. "To lahko pomaga zmanjšati občutke osamljenosti in spodbuja razumevanje," so zapisali v NIJZ. Več o tem si lahko preberete na spletni strani.

Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije pa so sodelavci Telefona za otroke in mladostnike zbrali nekaj nasvetov za starše in druge odrasle, ki živijo in delajo z otroki in mladino. Ob stresnih dogodkih, ko izgubijo svoje igrače, oblačila, knjige in spomine, se mladi namreč odzivajo na različne načine: hitreje se razburijo ali razjezijo, kar izražajo z brcanjem udarjanjem, vpitjem ali oklepanjem bližnjih; bojijo se ponovitve nesreče, ne želijo spati sami, počutijo se zanemarjeni, ker se starši posvečajo skrbi za imetje, nekateri pa napetost zadržujejo v sebi in se umaknejo v samoto. Odrasli jim lahko pomagajo tako, da jih vključijo v odpravljanje posledic nesreče, se z njimi pogovarjajo o njihovih občutkih, na vprašanja jim odgovarjajo natančno in preprosto. Otroke tudi pomirja, če jim starši zagotovijo "Skupaj smo, držimo skupaj, poskrbeli bomo za nas in za naš dom" in če jih pogosteje objamejo in pocrkljajo. Pri ZPMS pa so posebno sporočilo poslali tudi otrokom in mladostnikom, oboje je dosegljivo na spletni strani.

​Razbremenilni pogovor kot prva pomoč

Prizadetim so psihosocialno pomoč ponudili denimo v Zdravstvenem domu Ravne in v Zdravstvenem domu Domžale. Vsem, ki so se znašli v stiski, zagotavljajo pomoč po telefonu, po potrebi pa tudi osebno. "Prva pomoč v taki situaciji je zagotovo razbremenilni pogovor po telefonu, če pri tem zaznamo, da je kličoči v res hudem duševnem stanju, da ga obhaja tesnobnost ali celo samomorilne misli, pa mu svetujemo obisk pri splošnem zdravniku ali pri specialistu," je povedala Klavdija Verbnik, socialna delavka v Centru za duševno zdravje na Ravnah na Koroškem. Običajno ljudem ob nesrečah zadostuje že to, da se lahko z nekom pogovorijo, mu zaupajo svoje težave, da jih nekdo posluša in jih razume. "Vsak primer je drugačen, pri vseh pa je naša prva naloga, da ljudi opolnomočimo za samostojno iskanje pomoči in informacij in jih motiviramo, da poskrbijo zase in za bližnje in kljub stiski ne obupajo," je povedala Klavdija Verbnik.