Kakšne ukrepe sprejemajo vlade v evropskih državah? Za Nemca 9300 evrov, za Slovenca 1500

Evropske države za odpravljanje posledic pandemije koronavirusa obljubljajo zelo podobne ukrepe. Zelo pa se razlikujejo zneski, ki jih zagotavljajo na prebivalca in zaposlenega. Reševalni paket nemške vlade je vreden 9300 evrov na prebivalca, avstrijski 4400 evrov, italijanski za zdaj samo 416,7 evra, a je predsednik vlade Giuseppe Conte že napovedal vsaj podvojitev vrednosti s 25 milijard evrov na 50 milijard evrov, ministrica za finance Laura Castelli pa, da bo treba obstoječi paket v vrednosti 25 milijard evrov povečati na vsaj 100 milijard evrov. Hrvaška vlada je ocenila, da bo v prvi fazi dovolj 1000 evrov na prebivalca, slovenska vlada pa je prvotni 2 milijardi evrov že povišala na 3 milijarde, kar torej pomeni 1500 evrov na prebivalca.

Nemška zadolžitev za 156 milijard evrov

Nemška vlada je sprejela 750 milijard evrov težak sveženj ukrepov za pomoč družinam, najemnikom, zaposlenim, samozaposlenim in podjetjem. Potem ko ji šest let ni bilo treba najeti novih kreditov, se bo nemška država zdaj zadolžila za 156 milijard evrov. Družinam in najemnikom namerava pomagati tako, da bodo zaposleni starši, ki zaradi zaprtja šol in vrtcev ne morejo za polni delovni čas opravljati svojega dela, lahko zaprosili za odškodnino, najemodajalci pa najemnikom zaradi neplačila najemnine ne bodo smeli odpovedati najemne pogodbe. Samozaposleni ter mala in srednja podjetja bodo lahko za obdobje treh mesecev zaprosili za denarno pomoč v višini od 9000 do 15.000 evrov. Znesek za socialno pomoč (Hartz IV) bo z namenom pomagati samozaposlenim nemška vlada povečala za 3 milijarde evrov. Prek državne banke KfW bo za kredite za zagotovitev likvidnosti podjetjem zagotovila 100 milijard evrov. Za jamstva za najem kreditov podjetij in refinanciranje dolga na kapitalskih trgih je nemška vlada predvidela 400 milijard evrov, 100 milijard evrov pa za lastniški vstop države v pomembna podjetja, ki jih ne bo pustila propasti. Za nakup zaščitne opreme, za razvoj cepiva, podporo vojski in pomoč Nemcem v tujini je v nemškem reševalnem paketu predvidenih 3,5 milijarde evrov.

O razdelitvi v Avstriji še ni v celoti odločeno

Avstrijska vlada je od 38 milijard evrov za takojšnjo pomoč gospodarstvu namenila 4 milijarde evrov. Od tega je milijarda evrov predvidena za pomoč malim podjetjem v obliki nakazil na račun, s katerimi želi vlada preprečiti stečaje tistih podjetij, ki so čez noč ostala brez posla in prihodkov. Za nadomestila plač zaposlenim, ki zaradi epidemije delajo krajši delovni čas, je predvidenih 400 milijonov evrov. Kako bo razdelila preostalih 2,6 milijarde evrov od 4 milijarde evrov, avstrijska vlada še ni odločila.
Je pa že znano, da bo na voljo 9 milijard evrov za državna jamstva za najem kreditov vseh podjetij ne glede na velikost. Namen tega ukrepa je zagotoviti, da bodo podjetja ostala likvidna. Več tisoč podjetij je po podatkih avstrijske gospodarske zbornice za ta jamstva že zaprosilo. Za nujno pomoč panogam, ki so zaradi epidemije koronovirusa "posebej močno" prizadete, je v avstrijskem reševalnem paketu predvidenih 15 milijard evrov. Ta denar je namenjen za odškodnine podjetjem, ki so zaradi epidemije morala zapreti vrata. Katera podjetja bodo to, še ni določeno, vsekakor na to odškodnino lahko računajo gostinci, del trgovine, frizerji, ponudniki dejavnosti za prosti čas in rekreacijo. Država jim namerava pokriti izpad prihodka. Kriterije v vladi še pripravljajo. Za 10 milijard evrov so v Avstriji predvideli še odlogov plačila davkov. Več deset tisoč podjetij je to po podatkih gospodarske zbornice že izkoristilo. Samozaposleni, ki so ostali brez prihodkov, ker so zboleli oziroma zaradi karantene, lahko prosijo za odlog ali obročno plačilo prispevkov za socialno varnost, pa tudi za znižanje prispevne stopnje.

Po krizi v Italiji vlaganja v infrastrukturo

Italija namerava od 25 milijard evrov, kolikor je vreden njen prvi reševalni sveženj za omilitev posledic epidemije koronavirusa, 10 milijard evrov nameniti za ohranitev delovnih mest z nadomestili za zaposlene za krajši delovni čas, za nadomestila za plačilo varušk, za podaljšanje porodniške in podobno. Sezonski delavci in samozaposleni lahko računajo na pomoč v višini 600 evrov. Po krizi pa namerava gospodarstvo spet postaviti na noge z vlaganji v infrastrukturo. Vlaganja namerava spodbuditi s poenostavitvijo postopkov in digitalizacijo. Okrepiti namerava tudi javni zdravstveni sistem. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je med 63 ukrepi iz 4 milijarde evrov vrednega paketa za omilitev posledic epidemije koronavirusa izpostavil tri, ki so odlog plačil davkov in prispevkov, zagotovitev minimalne plače zaposlenim v najbolj prizadetih panogah in kredite za zagotovitev likvidnosti podjetij.
Po prvih ocenah naj bi hrvaška država izplačilo minimalne plače do konca maja morala zagotoviti 400 tisoč zaposlenim, zdaj se je to število že dvignilo na okrog 600 tisoč. Vlada je v reševalnem paketu za ta namen do konca maja predvidela dobrih 700 tisoč evrov. Ministrstvo za finance je že objavilo pogoje za odlog plačil davkov in prispevkov. V skladu s temi pogoji bodo do odloga upravičeni vsi, ki pred epidemijo niso imeli več kot 200 kun davčnega dolga, zaradi epidemije jim je prihodek padel za vsaj 20 odstotkov ali pa lahko predvidijo, da bodo po koncu epidemije imeli za 20 odstotkov nižji prihodek. Do odloga bodo upravičeni podjetniki, ki s prodajo blaga in storitev v prejšnjem letu niso ustvarili več kot 7,5 milijona kun.