Vanessa Čokl
Še eno, zdaj že pregovorno kalvarično kadrovanje. Predsednik republike ponavlja javni poziv h kandidaturam za namestnico oziroma namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije za pet let, ker edina kandidatka s prvega poziva po mnenju izbirne komisije v sestavi Ivan Hršak (državni zbor), dr. Benjamin Flander (vlada), Jana Petrič (sodni svet), Helena Kamnar (uradniški svet), Erik Brecelj (nevladne organizacije) ni izpolnjevala pogojev. Javni poziv je odprt do 11. aprila, objavljen pa, ker se enemu od dveh namestnikov predsednika KPK, Igorju Lambergerju, junija izteče mandat.
Predsednik Borut Pahor ob tem ponavlja svojo pripombo, da sme v vrh komisije za preprečevanje korupcije imenovati zgolj imena, ki mu jih posreduje izbirna komisija. Zato spet poziva zakonodajalca, naj zakon in s tem postopek imenovanja spremeni, da bo bolj transparenten, ker da ima izbirna komisija pri izbiri kandidatov veliko moč, ne pa tudi temu ustrezne odgovornosti.
Problem je star toliko kot prvo Pahorjevo imenovanje vrha KPK, ko je, po odstopu komisije za preprečevanje korupcije pod vodstvom poznejšega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, za predsednika postavil prekmurskega odvetnika Borisa Štefaneca. Od starta Štefanečeve protikorupcijske komisije velja, da je ta protikorupcijska preventiva v državi začela strmo devalvirati. Tudi z imenovanjem namestnikov predsednik republike ni imel prave sreče. Prva dva sta skoraj takoj odstopila, nova namestnica Alma Sedlar pa po seriji sporov s Štefanecem. In bliža se leto 2020, ko bo Borut Pahor pred popravnim izpitom. Šestletna predsedniška doba se bo spomladi prihodnje leto iztekla Borisu Štefanecu, ki je bil ob imenovanju leta 2014, po vseh kritikah, prisegel, da bo mandat oddelal do konca. In ga očitno bo.
