Kamenček na goro

Kot reševalni obroč za utapljajočega se je gospodarsko ministrstvo na silvestrovo objavilo razpis "za krepitev odpornosti slovenskega turizma", s katerim bo 48,8 milijona evrov namenilo za preoblikovanje večjih smučarskih centrov "v celoletna gorska središča za aktivni oddih". Od tega 30 milijonov evrov za naložbe v žičniško in drugo infrastrukturo za zunanje aktivnosti, 18,8 milijona evrov pa za izgradnjo ali obnovo namestitvenih kapacitet višje kakovosti. Po premnogih pretoplih in presuhih zimah v zadnjem desetletju, ob kroničnem pomanjkanju podobnih razpisov za posodobitev zastarelih žičniških naprav in v času pandemije, ki je lansko zimsko sezono zaustavljala vlečnice in zapirala hotele, nosi prelomna intervencija države z evropskimi milijoni več pomembnih sporočil.

Gneča na naših smučiščih v tej zimi ni samo posledica počasnih sedežnic in ostrejših ukrepov v sosednjih Avstriji in Italiji, ampak tudi potrditev močne naklonjenosti Slovencev do zimskih športov in preživljanja prostega časa v naravi. Razvojni zaostanek v primerjavi s tujimi gorskimi centri se torej ni zgodil, ker bi v Sloveniji upadlo zanimanje ali ker se ne bi zavedali posledic podnebnih sprememb - nujnega preoblikovanja v zelene, aktivne in zdrave turistične destinacije so se mnogi že lotili, nekateri sicer bolj uspešno, drugi manj. Vedno manj konkurenčni smo predvsem zaradi zastarele infrastrukture. Upravljavci smučišč in manjše lokalne skupnosti preprosto ne zmorejo ogromnih finančnih vlaganj, ki jih zahteva ta dejavnost. Razpis države zato ni samo dobrodošel, ampak je tudi model za prihodnost - sistemsko sofinanciranje žičniške infrastrukture, ki se zaradi multiplikativnih učinkov na širše gospodarstvo tako povrne v proračun. In pri tem ni treba odkrivati tople vode, od primerov uspešnih praks se lahko učimo nedaleč preko meje.

Kako podhranjeni so slovenski smučarski centri, bo najbrž pokazal kar razpis. Čeprav so pogoji za črpanje denarja dokaj ostri in zahtevajo tudi lastno udeležbo, kar je že izločilo manjšo občino Ribnica na Pohorju, bo prijavljenih naložb najbrž precej več, kot je na voljo denarja. Da gre za kapljo v morje ali v tem primeru bolje rečeno kamenček na goro, je 30-milijonsko pogačo komentiral prvi mož Marproma, ki se nadeja, da je to samo začetek rednih razpisov. Pri tem je treba najti rešitev tudi za manjša smučišča, pomembna predvsem zaradi njihove izobraževalne vloge kot valilnice novih smučarjev.

Mariborsko Pohorje bo kot največji smučarski center v državi prijavilo dva projekta, ki nista vezana samo na zimsko sezono. Pričakovali bi, da bi bila na vrhu prioritetnega seznama sedežnica Radvanje na Snežnem stadionu, ki sodi prej v muzej kot ob progo za svetovni pokal v smučanju. Toda v Marpromu se zavedajo, da v primerjavi z Roglo ali Krvavcem kljub priljubljenemu Bike parku zaostajajo predvsem pri širši ponudbi v poletnih mesecih, zato so prijavili vmesno postajo gondole, pod katero bi uredili družinski kolesarski park, in zamenjavo vlečnice Ruška s sedežnico, da bi Areh poleti oživili s kolesarskim parkom za cross country.

Stava na kolesarje, pohodnike, družine, aktivnosti in doživetja v naravi tudi poleti ... je logična. Izenačitev zimske s poletno sezono je za vse slovenske gorske centre ključen korak k dolgoročnemu preživetju.