Elizabeta Planinšič
Zvečer sta bila pred člane parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Kangler vabljena nekdanji vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva, zdaj generalni državni tožilec Drago Šketa, in mariborski tožilec Niko Pušnik, za četrtek pa je komisija imela na dnevnem redu še zaslišanje nekdanje vodje mariborskih tožilcev Elizabete Györkös ter nekdanjega mariborskega tožilca Borisa Marčiča. A je ustavno sodišče le nekaj ur pred zaslišanji komisiji prekrižalo načrte. Ustavni sodniki so namreč do končne odločitve zadržali izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, če se nanaša na državne tožilce. Podobno odločitev so ustavni sodniki, a le da se je nanašala na sodnike, sprejeli že konec oktobra, potem ko je sodni svet sprožil postopke za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi.
Težko popravljive posledice
Zdaj so vzeli pod drobnogled pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in ustavno pritožbo zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave, ki so jo sestavili generalni državni tožilec, vrhovno državno tožilstvo in vrhovno sodišče. Po mnenju podpisnikov je "akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev državnotožilske in sodne funkcije v zadevah političnega funkcionarja in člana državnega sveta, obtoženega več korupcijskih kaznivih dejanj, nesprejemljiv z vidika temeljnih postulatov vladavine prava, načela delitve oblasti, neodvisnosti in samostojnosti pravosodja in pravosodnih funkcionarjev, nosilcev državnotožilske in sodne funkcije ter temeljnimi pravicami do osebnega dostojanstva nekdanjih in sedanjih državnih tožilcev". Ustavni sodniki so ocenili, da se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev. Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, pa bi jih po ustavi morala vsebovati, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega sodišča že samo po sebi povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki. "Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih državnih tožilcev v konkretnih sodnih postopkih, namreč lahko do te mere trči v ustavno načelo delitve oblasti in samostojnost državnih tožilcev, da lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva," so zapisali v odločbi.
Jaklič: Absurdno in neresnično
Za takšno odločitev so bili predsednik ustavnega sodišča dr. Rajko Knez ter sodnice dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Katja Šugman Stubbs. Proti sta glasovala ddr. Klemen Jaklič in Marko Šorli. Dr. Rok Čeferin je bil v tej zadevi iz odločanja izločen. "Trditi, da zlorab v pravosodju ne bi smeli preiskovati v smislu iskanja morebitnih dokazov o teh zlorabah, je absurdno in očitno neresnično," je v svojem odklonilnem ločenem mnenju navedel Jaklič, ki je bil sicer edini ustavni sodnik, ki je glasoval proti v primeru zadržanja preiskovanja sodnikov. Če bi preiskovanje zlorab v pravosodju prepovedali ali zadržali, bi s tem ukinili nič manj kot enega od predpogojev za delovanje svobodne demokratične družbe, je opomnil. Po mnenju Šorlija pa zadržanje izvrševanja parlamentarne preiskave, kolikor je usmerjena v ugotavljanje nezakonitosti pri uvedbi in vodenju kazenskega pregona, kadar te dosežejo dimenzije sistemskih odklonov, ogroža pravno varnost.
Preiskovalno komisijo je zahteval državni svet - eden od svetnikov je tudi Franc Kangler. Državni zbor jo je nato glede na zakonska določila moral ustanoviti, predstavniki koalicije in levice pa v njej niso želeli sodelovati, zato je sestavljena zgolj iz članov SDS, NSi in SNS. Predsednik parlamentarne komisije Žan Mahnič (SDS) je pojasnil, da bodo z zaslišanji tožilcev počakali do končne odločitve ustavnega sodišča. "Ustavno sodišče je poslalo jasno sporočilo, da imamo v Sloveniji pravosodno oblast, ki je brez nadzora. To so značilni elementi policijske države. Ustavno sodišče je s tem, ko je zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v konkretnem primeru, tudi sporočilo, da imamo v Sloveniji prvorazredne in drugorazredne državljane," je še ocenil Mahnič. Drugorazredni državljani po njegovih navedbah čakajo leta in leta, da uspejo na sodiščih, za "prvorazredne tožilce pa ustavno sodišče napiše takšno mnenje in sklep, kot ga potrebujejo, in to v najkrajšem možnem času, čez noč".
