Parlamentarno preiskavo o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi je namreč zahteval državni svet, njegov predsednik Alojz Kovšca pa je danes kot priča nastopil pred člani komisije. Te je zanimalo, kako je potekal postopek priprave zahteve, spraševali pa so ga tudi o postopkih, ki jih je zaradi vložene zahteve sprožila KPK.
Kot je pojasnil Kovšca, so se postopki za vložitev zahteve začeli mnogo prej, preden je prišlo do njene formalizacije. Kangler se je kot državni svetnik v začetku leta 2018 na DS obrnil z informacijo, da policija nad njim izvaja metode poostrenega nadzora. Zato je Kovšca na notranjem ministrstvu preveril, ali je Kangler v kakšni preiskavi, a je bil odgovor negativen. Pozneje se je izkazalo, da so ga pozabili izbrisati s seznama oseb, nad katerimi se izvaja poostren nadzor.
Ker je proces pridobivanja podatkov trajal celo leto, je zaradi nezadovoljstva s počasnostjo postopka državni svetnik Marjan Maučec aprila 2019 podal pobudo za parlamentarno preiskavo, v kateri je bil Kangler eksplicitno imenovan. Takšen predlog je bil nato tudi izglasovan, čeprav je parlamentarna zakonodajno-pravna služba DS opozorila, da bi lahko bil protiustaven.
Kovšca je ob tem navedel nekaj po njegovih besedah nenavadnih dogodkov v zvezi z odreditvijo preiskave. Tako so na dan glasovanja v DS prejeli pismo Vrhovnega državnega tožilstva in Društva državnih tožilcev Slovenije, ki sta opozorila, da bi svetniki z izglasovanjem predloga kršili ustavo in posegli v neodvisnost pravosodnega sistema. To se je svetnikom po besedah Kovšce zdelo neprimerno vpletanje, po njegovem mnenju pa je pri tem mejo ustavnosti prestopilo tožilstvo, in ne DS.
Kovšca: Razvidno je bilo, da je KPK dobila informacije od Židana
Predsedniku DS se zdi nenavadno tudi ravnanje protikorupcijske komisije, ki je uvedla preiskavo zaradi možnosti kršitve integritete organa. Preiskavo so uvedli takoj po tistem, ko se je Kovšca o parlamentarni preiskavi neuradno pogovarjal s tedanjim predsednikom DZ Dejanom Židanom, je še opozoril. Sledil je obisk predstavnikov KPK, iz njihovih vprašanj pa je bilo po Kovščevih besedah jasno razvidno, da so informacije dobili od Židana.
Kljub temu so v DS protikorupcijski komisiji omogočili vpogled v vse dokumente, a je nato prišlo do "nenavadnega telefonskega pogovora" med vodjo preiskave na KPK in strokovno sodelavko DS. Na KPK so namreč od sodelavke DS zahtevali, da jim dostavi vso korespondenco s svojega službenega računalnika, ter ji "zagrozili", da ne sme ničesar izbrisati. Kovšča ob tem, kot je dejal, ni mogel dovoliti, da se organ, ki nima ustavne pristojnosti nad DS, vmešava in nadzoruje korespondenco.
Poleg tega je po njegovih besedah preiskava KPK trajala nenavadno dolgo. Ko je Kovšca nato povprašal, kaj se dogaja s preiskavo, so mu odgovorili, da sam nikoli ni bil v preiskavi. Tudi to je predsednik DS ocenil kot nenavadno, saj da so mu sprva povedali, da je bila preiskava uvedena tudi zoper njega.
Kovšca je omenil še, da so po obisku KPK dobili novinarska vprašanja, ki so bila enaka vprašanjem KPK. Kot je dejal, je bil novinar očitno seznanjen s tem, kaj se je pogovarjal s KPK in predsednikom DZ. Predsednik DS je zato ocenil, da je šlo za koordiniran pritisk na DS.
