"Kar pridelamo doma, doma prodajmo"

Znanje, ne neznanje, naj bo odločilno pri odločanju, kakšno in katero hrano bomo uživali v prihodnosti. Sodelovanje med znanstveniki in živilskimi podjetji v preteklosti ni bilo tako obširno, kot je v zadnjih petih letih, in tako bi moralo ostati. Zmanjšati je treba uvoz hrane, saj znamo v Sloveniji sami pridelati varno in kakovostno hrano. Hkrati nove tehnologije omogočajo, da slovenski kruh lahko zdaj jedo tudi v tujini, so izpostavili razpravljavci na okrogli mizi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) z naslovom Hrana prihodnosti in/ali prihodnost hrane. Organizirali so jo v okviru konference o hrani prihodnosti.
Pomembna zaščita domačih živil
Znanje, inovacije in dobra organiziranost bodo kmetom omogočili, da bodo lahko pridelali kakovostne pridelke, ki bodo surovina za kakovostna živila, je dejal direktor Kmetijskega inštituta Andrej Simončič. Izpostavil je, da nekateri razlagajo, da kruh ni več dobrodošel na jedilniku, nekateri odsvetujejo uživanje mesa, nekatere nevladne organizacije bi v Sloveniji živinorejo kar ukinile. Tudi če bi se v Sloveniji odločili jesti samo rastlinsko hrano, bo povpraševanje po mesu v prihodnje veliko, saj so ga začeli uživati tudi Indijci in Kitajci.
Nives Ogrinc z Instituta Jožef Stefan je dejala, da je pomembna zaščita domačih živil. Mojca Korošec z ljubljanske biotehniške fakultete je povedala, da je treba potrošnike na novosti pripraviti in te uvajati postopno. Lani so recimo v okviru Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva (SRIP) Hrana izvedli dve raziskavi o občutljivosti potrošnika za zmanjšanje količine soli v dveh vrstah kruha. Tako so prišli do okvirnih vrednosti, s katerima bo potrošnika mogoče navaditi na manj soli v kruhu.
Boris Kovač iz podjetja Mlinotest je razložil, da je kruh lahko tradicionalen, narejen iz moke, vode in soli, ali pa ima dodana hranila in je tako dejansko lahko že samostojna jed. Mateja Modic iz Žita je dodala, da nove tehnologije, kot je recimo zamrzovanje, omogočajo, da slovenska podjetja kruh lahko prodajajo tudi na tujih trgih. Uporabiti morajo znanje, inovativnost in nove tehnološke možnosti, da je izdelek na trgu lahko uspešen.
Sedeti na vulkanu znanja
Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, se počuti, kot da sedi na vulkanu znanja, in za rešitev vseh izzivov, ki čakajo kmetijski in živilski sektor, je potrebnega veliko znanja. Ker je v kmetijsko-živilski panogi v okviru SRIP Hrana nastalo novo gibanje, pričakuje še veliko izbruhov znanja. Na potrošnika, ki živila kupuje, vplivajo različne pobude. Pri tem si želi, da ne bi širili neznanja, ampak znanje.
Na domačem trgu je prostora za živilsko industrijo še veliko. To kaže okoli 28-odstotni izvoz, kar slovensko živilsko industrijo uvršča v sam vrh EU. Ob tem se povečuje uvoz tuje hrane. Zagorčeva bo zadovoljna, ko se bo uvoz zmanjšal. Ne zato, ker bi odrivala tujo hrano, ampak zato, da bi živila, ki jih pridelamo doma, doma tudi prodali. Tatjana Zagorc je izpostavila nastajajoči senzorični center. "To so naša vrata do potrošnika. Naši izdelki morajo biti preverjani z različnih vidikov in sprejemljivosti s strani potrošnikov," je dejala. Ob tem je, kot poroča STA, še poudarila, da se "življenjski stil spreminja, temu je treba slediti z vzemi znanji, ki so na razpolago, tudi s tehnologijo, da bomo kot veriga uspeli".