Kateri so poklici prihodnosti, katera znanja bodo potrebovale generacije, ki se zdaj izobražujejo?

Kompetence prihodnosti so v veliki meri povezane s komunikacijo, medkulturno komunikacijo, sposobnostjo globljega razumevanja napisanega in povedanega, analizo podatkov, kreativnostjo in socialno inteligentnostjo. V veliki meri so to kompetence, ki so usmerjene v delo z ljudmi, skrb za ljudi, skratka opravila, ki jih tehnologija vsaj za zdaj še ne zmore, pravijo na Zavodu za zaposlovanje, kjer raje kot o poklicih prihodnosti govorijo o kompetencah prihodnosti. Da poklicev prihodnosti ni mogoče napovedati, se strinjajo gospodarstveniki in raziskovalci. S precej veliko verjetnostjo pa vsi približno vedo, v katero smer gre razvoj.

Mnogi poklici v novih različicah

“Ne morem napovedovati prihodnosti. Glede na izzive, ki so pred nami - na primer staranje prebivalstva, pridelava hrane, pridobivanje čiste energije in razni ekološki problemi -, pa mislim, da bo v naslednjih letih in desetletjih povpraševanje po kadrih s področja naravoslovja, medicine in farmacije ter z raznih področij, ki jih odpira visoka tehnologija. Mnogi poklici se bodo pojavili v novih, drugačnih različicah. Mladim bi svetovala, naj pri odločitvi o vpisu upoštevajo tri dejavnike: kaj jih veseli, kakšne sposobnosti imajo in kakšni so zaposlitveni obeti.” Tako na vprašanje o poklicih prihodnosti odgovarja dr. Andreja Gomboc, profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici in priznana slovenska astrofizičarka. Od nekdaj pa velja, “da so za uspeh pomembni sposobnost kritičnega sprejemanja informacij in razmišljanja, samostojnost, ustvarjalnost, delavnost, odgovornost, odprtost, iznajdljivost, sposobnost za sodelovanje in komunikacijo ipd.”

Dva jezika poleg maternega sta nuja

Dr. Jadran Lenarčič, direktor Inštituta Jožefa Stefana je prepričan, da se bodo poklici razvijali še hitreje, kot se danes, in da marsikaterih še vedno ni mogoče predvideti. Zato meni, da se bodo v življenju bolje znašli tisti, ki bodo v času šolanja in kasneje ob delu pridobivali kakovostna generična in multidisciplinarna znanja.
“Ne bo zadostovalo, da boš mizar v sedanjem pomenu, temveč bo uspešnejši tisti, ki bo obvladoval različne materiale, računalniško grafiko in dizajn.” Vsekakor pa ne bo nihče mogel brez znanj s področja informatike, dodaja Lenarčič. Vsakdo bo poleg maternega jezika moral govoriti še dva: “Angleški jezik, ki je že dandanes lingua franca, in računalniški jezik - jezik interneta, umetne inteligence in robotov.”

Smo sredi četrte industrijske revolucije

Tudi ona se strinja, da je težko napovedati, katere poklice s točnim nazivom ter opisom del in nalog lahko pričakujemo s prihodom umetne inteligence. Vsekakor pa se izjemno povečuje potreba po kadrih, kot so podatkovni znanstveniki in analitiki, inženirji in razvijalci programske in strojne opreme, strokovnjaki za digitalni marketing in upravljanje kadrov, načrtovalci uporabniške izkušnje, sistemski arhitekti in podobno. “Ravno umetna inteligenca in robotizacija bosta povečali potrebo tudi po poklicih, kjer najbolj štejejo intuicija, empatija, etičnost, sposobnost motiviranja, upravljanje sprememb, komuniciranje in mreženje oziroma vzpostavljanje in negovanje odnosov in podobno,” je prepričana Lavričeva.
Da so sodobni izzivi v poslovnem svetu vse večji, se strinja tudi Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor tovarne zdravil Krka iz Novega mesta. “Strokovnjaki pravijo, da smo sredi četrte industrijske revolucije in tako kot v vsaki revoluciji se bomo tudi znotraj te morali spremeniti in prilagoditi novi situaciji - novim tehnologijam, novim načinom dela in novim veščinam,” je prepričan.