Zaradi aktualnih razmer v več evropskih državah vnovič presojajo svoje energetske koncepte, pri čemer je v vedno več primerih jedrska energija sprejemljiva možnost.
Energetska kriza na stari celini bo očitno pospešila razmisleke evropskih držav o tem, na kak način najbolj učinkovito doseči čim večjo energetsko samozadostnost v prihodnosti. Kot kaže, bi znala pri tem pomembno vlogo odigrati jedrska energija, saj se javno mnenje v številnih evropskih državah obrača v prid novih jedrskih projektov. Do premikov v razmišljanju prihaja tudi zaradi trenutne neugodne energetske situacije zaradi zmanjšanja dobav ruskega zemeljskega plina. Za gradnjo novih jedrskih elektrarn so se med drugim že odločili na Madžarskem, Češkem in Slovaškem pa tudi v Franciji, kjer so napovedali 14 novih reaktorjev do leta 2050. Za sodelovanje s Francijo na jedrskem področju si prizadeva predsednik slovenske vlade Robert Golob. Pri tem pa je projekt drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem še vedno na točki, kjer ga je pustila prejšnja vlada.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
