Maj končujemo z dobrimi petimi metri snega na Kredarici. Impresivno. Vsaj za naše gore, ki vendarle niso tako zelo visoke, pa tudi nekje daleč na severu nismo. No, maja ga je bilo na Kredarici tudi že šest metrov in pol, a na začetku meseca, kar je bistvena razlika! In za primerjavo, lani ga je bilo ob koncu meseca le meter.
Količina snega v gorah od leta do leta precej niha. Odvisna je od količine padavin in meje sneženja, kje je bila ta med padavinami. No, Kredarica je kar visoko in za zdaj vsaj pozimi tam le redko dežuje. Tam je po navadi sneg najdebelejši aprila, tudi v začetku maja. Zakaj? Ker je običajno na pomlad več padavin kot pozimi, hkrati pa je Kredarica še dovolj visoko, da v tem času pogosto sneži. Tisoč metrov nižje, na Voglu, je slika precej drugačna, tam je snežna odeja najdebelejša pozimi, kajti spomladi na teh višinah pri nas že najpogosteje dežuje. A vendarle, konec maja je že globoka pomlad in sneg tudi v visokogorju pri nas takrat izginja, ne pa se nabira kot letos. Tako da je to še en pokazatelj, kako hladno pomlad imamo.
Če se ozremo slabih 50 let v preteklost in malo analiziramo višino snega na Kredarici ob koncu maja, pridemo do zelo različnih številk. Pričakovano. Od leta 1972 je bilo dvanajstkrat več kot tri metre snega, nikoli pa pet metrov. Do sedaj največ snega je bilo v letih 1978 in 1984, okoli 420 centimetrov. Desetkrat pa je bilo snega pod meter, od tega najmanj leta 2007, le 30 centimetrov. Zanimivo, pravzaprav zgovorno je, da so vsa leta z malo snega po letu 1993. To vendarle nekaj pove o hitrejšem taljenju, torej o pogosteje višjih temperaturah kot poprej. Sicer pa če ne bi bilo tako, nam tudi Triglavski ledenik ne bi tako hitro izginjal izpred oči. Vsako leto, ko nam zima in morda še pomlad nasujeta malo več snega, po tihem upamo, da se bo morda trend zmanjševanja snega v gorah vendarle zaustavil. A pogosto nas že naslednje leto postavi na trdna tla.
Kaj sploh pomeni maja 500 centimetrov snega na Kredarici? Od daleč je visokogorje še belo, čeprav so strma pobočja precej gola. Sneg se tam osuje že kmalu po sneženju, če je le kaj sonca, še bolj pa pri višji temperaturi. Debelina snežne odeje je v gorah zelo neizenačena, nanjo vpliva tudi veter - v zatišnih legah se sneg akumulira, na izpostavljenih ga veter lahko povsem spiha. Tako ne pričakujte, da bo vse naokoli Triglavskega doma pet metrov snega, ampak ga bo na prisojnih pobočjih in na vetru izpostavljenih legah bistveno manj. Pozno spomladi marsikje sneg leži predvsem v grapah, na planotah in v senčnih legah. Na Kredarici sneg merijo na planoti, kjer je ledenik, saj je tam vpliv vetra precej manjši. Predvsem je to dragocena zaloga vode za pozno pomlad in zgodnje poletje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
