Vlada Janeza Janše je takoj na prvi nočni seji zamenjala načelnico generalštaba Slovenske vojske (GŠ SV) Alenko Ermenc, skupaj z generalno direktorico policije Tatjano Bobnar in direktorjem Obveščevalno-varnostne službe Dejanom Matijevičem. Šef Sove Rajko Kozmelj je kasneje odstopil sam, naslednika še ni. Vojaški generalštab začasno kot vršilec dolžnosti, kar je svojevrsten unikum glede na dosedanjo prakso, vodi namestnik načelnika generalštaba, brigadir Robert Glavaš. A začasno je na tej funkciji lahko največ tri mesece. Mesec je vmes že potekel, tako da ima Tonin teoretično še dva meseca časa za trajnejšo rešitev, torej načelnika GŠ s polnim mandatom. A potezo bo gotovo potegnil prej.
Prijatelja iz gorniških vrst
Po več neuradnih virih je favorit Janeza Janše pričakovan, brigadir Bojan Pograjc, ki je dolgoletni prijatelj trikratnega slovenskega premiera iz alpinističnih in gorniških krogov. Pograjc se je kdaj v okviru poletnih taborov SDS pojavil tudi na kakšnem gorniškem dogodku. Avgusta 2016 je tako televizija iz kroga SDS Nova24 poročala o obletnici, ki sta jo praznovala Janša in Pograjc: "Pred tremi desetletji sva z Janezom Janšo preplezala in prosto ponovila Skalaško smer s Čopovim stebrom kot eno izmed legendarnih, velikih, klasičnih plezalnih smeri v severni triglavski steni."
"Nikoli sami v kritičnih situacijah"
Pripadnika slovenskega kontingenta na misiji v Maliju, ki je zbolel za covidom-19, je v malijski prestolnici Bamako prevzela slovenska vojaška medicinska ekipa in je v soboto v zgodnjih jutranjih urah z letalom prispel v Slovenijo, je sporočil obrambni minister Matej Tonin, ki je ob tem zapisal še, da "slovenskih vojakov nikoli ne bomo pustili samih v kritični situaciji". V želji, da bi pripadnika SV čim prej pripeljali domov, so zato kot alternativno rešitev zagotovili civilni polet francoskega letalskega podjetja Valljet, ki je v soboto dopoldne na Brniku vkrcal medicinsko ekipo Slovenske vojske in poletel proti Maliju.
Kdo je lahko prvi med vojaki
Znano je, da Tonin Pograjcu ni naklonjen. Domnevamo lahko, da se zaveda dveh stvari: da bi se z imenovanjem Pograjca, ki svoje bližine z Janšo ne skriva, njegova avtonomija v resorju bistveno znižala, obenem pa velike izbire niti sam nima. Po formalnih pogojih bi Ermenčevo s polnim mandatom lahko nadomestil Glavaš, predhodnika prve ženske načelnice Andrej Osterman (a ta naj bi se jeseni upokojil) in Alan Geder ter Dobran Božič, tudi nekoč že prvi med vojaki, ki pa ne službuje v vojski in se je z MZZ preselil na ministrstvo za javno upravo, kjer je direktor urada za varovanje tajnih podatkov. Tu so še brigadirji Pograjc, Miha Škerbinc, ki se je vmes vrnil na mesto poveljnika poveljstva sil, Milko Petek, ki naj bi prav tako čakal upokojitev, in Branimir Furlan. V kombinacijah se pojavi tudi Roman Urbanč, poveljnik 1. brigade Slovenske vojske in nekdanji vodja nacionalnega vojaškega predstavništva pri zavezniškem poveljstvu za operacije.
Omejitve sodelovanja
Slovenska vojska je podaljšala omejitve pri izvajanju civilno-vojaškega sodelovanja zaradi novega koronavirusa tudi za maj in junij. Kot so sporočili različnim organizacijam, veteranskim, športnim zvezam in civilnodružbenim, načrtovanih sodelovanj v tem času ne bo mogoče podpreti, neizvedenih dogodkov tudi ne bo mogoče prenesti v kasnejše obdobje.
Širša vprašanja vojaškega in obrambnega sistema
Seveda pa temeljna vprašanja razmer v Slovenski vojski daleč presegajo le hude kadrovske zagate. Znano je, da vojska za stanje pripravljenosti delovanja v vojnih razmerah dobiva najnižje ocene, lani spomladi je bila negativna že četrto leto zapored. Zato so temeljna vprašanja povezana tudi z resno kadrovsko in konceptualno prenovo, reorganizacijo Slovenske vojske. Znano je, da se SDS zavzema za vrnitev naborniškega sistema, polnega soglasja o tem pa v koaliciji ni. Vojska, ki sicer redno sodeluje v mednarodnih operacijah, a v obsegu, kolikor zmore, je v zadnjih letih v marsičem postala skoraj "podizvajalec" civilne zaščite in policije ob izrednih situacijah, naravnih nesrečah in podobnem, njena bojna pripravljenost je kadrovsko in po opremi zelo vprašljiva. Znano je tudi nezadovoljstvo zveze Nato s slovenskimi vlaganji v vojaške strukture. V tem smislu bi bilo verjetno treba sestaviti širšo ekipo najsposobnejših kadrov, ki bi bili sposobni misliti in oblikovati realne rešitve, ki bi obrnile trend nazadovanja.
