Ker ni poslala potrdila o živetju, ostala brez pokojnine

Slovenska upokojenka, ki je imela od leta 2012 stalni naslov v Italiji, kjer je imela hišo in je v njej živela zadnja leta, je že pol leta pred smrtjo prenehala dobivati pokojnino, čeprav je imela v Sloveniji prijavljeno začasno bivališče, bančni račun in registriran avto. To so ugotovili šele njeni dediči, daljni sorodniki, ki prej z njo niso imeli stika. Kako se je to lahko zgodilo? Ko so začeli poizvedovati na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), so ugotovili, da je bila njihova sorodnica v pokoju vse od leta 2002, a ji je zavod avgusta lani prenehal nakazovati pokojnino na bančni račun, ker jim ni poslala potrdila o živetju.

Na območju nekdanje SFRJ že elektronsko preverjanje

"Uživalcem pokojninskih in invalidskih prejemkov, ki živijo v tujini in za katere podatkov o živetju ne moremo pridobiti z elektronsko izmenjavo od nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v tujini, enkrat letno na naslov bivališča (stalni ali začasni) pošljemo obrazec Potrdilo o živetju, ki ga morajo prejemniki izpolniti, ustrezno overiti in nam originalnega vrniti. Če potrjenega obrazca ne prejmemo pravočasno, moramo začasno ustaviti izplačevanje pokojnine. Tako namreč določa pokojninski zakon. Po prejemu ustrezno izpolnjenega in overjenega obrazca pa nakazilo pokojnine ponovno aktiviramo in nakažemo tudi vse zapadle neizplačane zneske za nazaj," so pojasnili na Zpizu. Ob tem dodajajo, da za izplačilo prejemkov ni pogoj, da ima uživalec prijavljeno stalno bivališče v Sloveniji, ampak ima vsak, ki ima prijavljeno prebivališče v tujini, zakonsko obvezo enkrat letno posredovati potrdilo o živetju. Če pa imajo s tujim nosilcem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vzpostavljeno mesečno elektronsko izmenjavo podatkov o smrti na podlagi že podpisanega dvostranskega dogovora, uživalcu ni treba posredovati omenjenega obrazca, o čemer ga tudi obvestijo.
Zpiz ima tovrstne dogovore in tehnične protokole že podpisane z vsemi državami z območja nekdanje SFRJ. Tako ne pošilja več obrazcev za živetje 30.402 prejemnikoma slovenskih pokojnin na Hrvaško, 536 upokojencem v Črno goro, 1730 upokojencem v Makedonijo, 23.222 upokojencem v BiH (v Federacijo BiH 13.610 in v Republiko srbsko 9612) in 9612 upokojencem v Srbijo.

Z Nemčijo, Italijo in Avstrijo se še dogovarjajo

Že od januarja 2017 imajo podpisan dogovor o elektronski izmenjavi podatkov tudi z nemškimi nosilci zavarovanja, in sicer z Deutsche Rentenversicherung Bund (Berlin), Deutsche Rentenversicherung Bayern Süd (Landshut) ter Deutsche Rentenversicherung Knappschaft-Bahn-See (Bochum), vendar ta v praksi še ni zaživel, saj je trenutno v usklajevanju še tehnični protokol z Deutsche Post AG Renten Service, ki je pogodbeni izvajalec nemških nosilcev zavarovanja za preverjanje živetja. Prav v Nemčiji je namreč največ uživalcev slovenskih pokojnin - 10.852 -, ki morajo pošiljati potrdila o živetju. Prav tako si prizadevajo uskladiti in podpisati dogovor o elektronski izmenjavi podatkov tudi z italijanskimi in avstrijskimi nosilci zavarovanja. Trenutno število potencialnih kandidatov za izvajanje kontrole živetja v Italiji je 1315 prejemnikov slovenskih pokojnin, v Avstriji pa 3522.

Kaj pa, če si bolan in dementen?

Sicer pa vsako leto obrazec o živetju pošiljajo še na več kot 26.240 naslovov slovenskih upokojencev, ki živijo na različnih koncih sveta. Za preostalih 64.109 upokojencev, torej več kot 70 odstotkov, ki prav tako živijo v tujini, pa podatke preverjajo že elektronsko. Vseh slovenskih upokojencev, ki so po zakonu dolžni poslati enkrat letno potrdilo o živetju, je namreč več kot 90.350.