Kje dobiti izvajalce za zahtevno sanacijo po vetrolomu, še ne vedo

"Še vedno sem brez besed," je dejala Črnjanka Nataša Napotnik, ko je skušala opisati noč, ko je padalo in se lomilo drevje. Prihaja z ene po vetrolomu najbolj prizadetih kmetij na območju Koprivne, kjer je škoda tudi največja. "Imela sem občutek, da se podira hiša, da se ruši Olševa. Imam tri otroke, starejšega na srečo ni bilo doma, mlajši dve pa sta bili zelo prestrašeni. Ropotalo je tako, kot da se z gore vali kamenje," je opisovala Napotnikova. V hiši na več kot 1200 metrih nadmorske višine, najvišje ležeči kmetiji v Črni, živijo tri generacije. Da pa bodo imeli prav zaradi visoke lege in s tem (pre)hitrega snega, ki lahko pade že jutri, težave pri sanaciji, nam je povedal partner Napotnikove Peter Osojnik. Ocenil je, da imajo od petdesetih hektarjev gozda popolnoma uničeno vsaj tretjino, druga tretjina je na tleh, škoda pa je po celem gozdu. "Izvajalcev ni, čakamo, kdo nam bo priskočil na pomoč, drugače kot žično tako ne moremo sanirati, saj je prenevarno," je dejal Osojnik, ki je moral manjši delež gozda na sicer težko dostopnem in strmem terenu obnoviti že lani. Dodal je še, da sta mu v preteklosti veliko škode povzročila tudi žledolom in lubadar. Obenem je Osojnik skupaj z družino, ki je v začetku prejšnjega tedna ostala brez prevozne ceste, signala in elektrike, srečen, da jim ni odneslo tudi strehe. "Poskusili bomo gledati naprej, vztrajati, delati. Naš edini prihodek od kmetije je gozd, ki pa nam ga je veliko podrlo. Sama poleg tega še delam," je povedala Napotnikova, ki jo skrbi predvsem to, kdaj bo cesta, na katero z vseh strani pretijo podrta drevesa, ki lahko vsak čas padejo nanjo, dovolj varna za pot v službo in šolo.

Nad škodo in posledicami je bila po včerajšnjem ogledu terena presenečena tudi ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je prizadetim lastnikom gozdov obljubila individualno obravnavo. "Skupaj z vsemi predstavniki stroke smo poskusili preveriti, kakšni so možni ukrepi in druge vrste pomoči lastnikom. Vse napore bomo vložili v to, da jim bomo skušali pomagati pri čimprejšnji odpravi posledic vetroloma, saj bi lahko nepravočasno saniranje povzročilo še dodatno škodo, kot je denimo napad podlubnika v spomladanskem času. Nato bomo preverili možnosti iz naslova programa razvoja podeželje, subvencioniranje ponovnih zasaditev in drugih olajšav v smislu katastrskega dohodka," je povedala. Zaveda se, da ljudje ne bodo mogli sanirati sami, brez pomoči, brez strojne opreme. Skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) in Slovenskimi državnimi gozdovi (SIDG) bodo preučili možnosti pristopa s svojo opremo. Določiti bodo prioritetni vrstni red, najprej pomagali lastnikom, nato pa delo nadaljevali v državnih gozdovih, s ciljem, da sanacijo čim prej opravijo po celotnem terenu, je pojasnila Pivčeva.

Interventni zakon, višje povprečnine

Glede na podnebne spremembe in ujme, ki smo jim v Sloveniji priča v zadnjem času, je ministrica pozdravila tudi interventni zakon. Ponovno je treba oživiti stare, že obstoječe predloge, saj je narava sistem, kjer se bo to dogajalo tudi v prihodnje, in je nesmiselno to reševati v vsaki individualni situaciji, razmišlja. Tudi direktor ZGS Damjan Oražem ugotavlja, da intervencije postajajo del vsakdana, za kar več ne morejo normalno delovati, zato bi bil interventni zakon do neke mere ustrezen za gozdarsko službo, tudi SIDG, ki se mora obrniti prej, na drugačne načine, da pravočasno dobi izvajalce.

Ponovno poškodovan gozd iz prejšnjega vetroloma

SIDG še vedno intenzivno izvaja sanacijo v državnih gozdovih, poškodovanih v letu 2017. Do danes so posekali že več - po zadnjih ocenah okoli 250 tisoč kubičnih metrov lesa -, kot je bil lanski obseg sečnje in spravila, nam je o rekordnih količinah povedal Miha Zupančič iz SIDG. Dobre ocene vetroloma, ki se je zgodil v zadnjih dneh, še ne morejo podati, ocenili pa so, da bo na nivoju Slovenije poškodovanih preko 100 tisoč kubičnih metrov lesa.