"Praksa, da se prekinitve nosečnosti opravljajo samo do 24. tedna, na Hrvaškem obstaja že leta. Vsi to spoštujejo in tudi novi zakon predvideva mejo pri 24 tednih," razlaga za index.hr hrvaški ginekolog Dubravko Lepušić. Potem pa: "V Sloveniji se prekinitve nosečnosti opravljajo do 28. tedna, zato se ženske po 24. tednu pošilja v Slovenijo." Hrvaški novičarski portal potem zabeli s trditvijo, hrvaške nosečnice poseg pri nas, čez mejo, stane 5000 evrov. Ženske da odhajajo, po besedah ginekologa Lepušića, splavit v Slovenijo, ker da je to tukaj regularno do 15. tedna nosečnosti, na Hrvaškem pa samo do desetega. Plod, je še povedal, ima v 28. tednu že okrog kilogram teže, štiri tedne prej pa pol manj.
Ker izjave hrvaškega ginekologa sugerirajo toliko da ne "turizem" s prekinjanjem nosečnosti, smo poskušali preveriti, kaj je res. Najprej paragrafi. Slovenski zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok takole določa o umetni prekinitvi nosečnosti. Najprej da je umetna prekinitev nosečnosti medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov. Deset torej, ne petnajst. Po desetem tednu je nosečnost mogoče prekiniti, izključno "če je nevarnost posega za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjša od nevarnosti, ki grozi nosečnici ali otroku zaradi nadaljevanja nosečnosti in zaradi poroda".
Pri čemer postopek za splav po desetem tednu vodijo in o zahtevi nosečnice odločajo komisije za umetno prekinitev nosečnosti, v njih pa sedijo socialni delavci in zdravniki, vsaj eden mora biti specialist za ženske bolezni in porodništvo. V praksi, v medicinski stroki, je meja med splavom in porodom 22. teden nosečnosti. Do 22. tedna (do 500 gramov teže) je umetna prekinitev nosečnosti v Sloveniji razumljena kot splav, po 22. tednu je že porod. Torej bi Hrvatice, hipotetično, k nam kvečjemu prihajale rojevat ("do 28. tedna", prosto po hrvaškem ginekologu), ne splavit.
