Elizabeta Planinšič
Da imamo v Sloveniji obsojene politike, ki bi jim morali prepovedati kandidiranje na volitvah, v predvolilni kampanji opozarjajo stranke sedanje opozicije. Ta opozorila so seveda povezana s premierjem Janezom Janšo, ki je bil pred mesecem dni (še ne pravnomočno) obsojen na tri mesece pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi žaljivega tvita, namenjenega novinarkama TV Slovenija Eugeniji Carl in Mojci Šetinc Pašek. Gre za tvit iz leta 2016, v katerem je Janša zapisal, da na "neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š". Ta tvit je bil na celjskem sodišču zdaj že drugič označen kot poniževalen in žaljiv do obeh novinark, tudi prvič je bil Janša kaznovan z isto kaznijo, a je bila sodba nato razveljavljena.
A četudi bi bila sodba pravnomočna, to Janše ne bi oviralo pri kandidaturi za poslanca na prihajajočih volitvah. Za marsikatero službo v javnem sektorju in državni upravi je treba predložiti potrdilo o nekaznovanosti, za poslanca to ni potrebno. V zakonu o poslancih piše namreč le, da poslancu preneha mandat, "če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev". A ta zapis velja samo za poslanca, ki mandat že ima in je bil v tem času obsojen.
Premierja Janšo sicer čaka še en sodni postopek. Nedavno je le postala pravnomočna obtožnica v zadevi Trenta. Tožilstvo je obtožnico zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti, v katere je bil vključen tudi premier Janez Janša, vložilo oktobra 2020. Janši očitajo zlorabo položaja ali pravic, med obdolženimi pa sta tudi nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kastelic in nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar. Kar poldrugo leto je trajalo, da je obtožnica le postala pravnomočna in se torej sojenje lahko začne.
Krivdo vsi zanikajo
V prav vseh primerih, ki so navedeni, politiki krivdo zavračajo in trdijo, da niso storili dejanj, ki so pod drobnogledom. Nobeden od njih zaradi sumov ni razmišljal o tem, da bi odstopil, večina pa jih kandidira tudi na prihajajočih volitvah za poslance v državnem zboru.
Leta 1992 naj bi bil Janša za 350.000 tolarjev (1460 evrov) kupil sporno parcelo, leta 2005 pa jo prodal podjetju Eurogradnje za kar 31,4 milijona tolarjev oziroma 131.000 evrov. Dva meseca pozneje so Eurogradnje zemljišče prodale podjetju Imos za 146.000 evrov, že istega leta pa je Imos Janši prodal trisobno stanovanje v Ljubljani za 236.100 evrov (oziroma 56 milijonov tedanjih tolarjev). Janša naj bi si pri tem nakupu izdatno pomagal z okoli 100.000 evrov visokim preplačilom Eurogradenj za parcelo v Trenti. Sodna cenilka je vrednost parcele v Trenti, ko je šel Imos v stečaj, ocenila na le 17.655 evrov. Parcelo pa so v času, ko je že stekla kriminalistična preiskava, na dražbi za 127.500 evrov prodali naprej Damjanu Podjedu. Tedaj je obstajal celo sum, da gre za dogovorjeno visoko ceno, s katero bi se vpleteni v sporno preprodajo razbremenili kazenskega pregona, vendar tožilstvo tega ni moglo potrditi.
Vizjakovo početje ni kaznivo, Počivalškovo pa kršitev integritete
Ni pa Janša edini od aktualnih politikov, ki se sooča s predkazenskimi, kazenskimi in sodnimi postopki. Na murskosoboškem sodišču je bila konec preteklega leta uvedena sodna preiskava zoper aktualnega ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. Tožilstvo ga bremeni davčne zatajitve in ponarejanja ali uničenja poslovnih listin. Kazensko ovadbo je pred več kot štirimi leti vložila Finančna uprava RS. Pred leti je bil Dikaučič odgovorna oseba v podjetju Prevozi Žižek in v družbi BGA s sedežem v Gornji Bistrici. V predkazenskem postopku naj bi bili ugotovili, da se je družba Prevozi Žižek izognila plačilu davka na dodano vrednost pri prodaji blaga družbi BGA, pod spornimi fiktivnimi prodajnimi pogodbami pa naj bi bil podpisan prav Dikaučič. S preprodajo tovornih vozil preko dveh podjetij na Hrvaškem in v Nemčiji naj bi se bil želel izogniti plačilu davkov, državni proračun pa naj bi bil s tem oškodovan za 52.000 evrov. Dikaučič sicer očitke zanika, pravi, da gre za ponareditev podpisov na pogodbah.
Mamljiva oblast in evropska sredstva
Češko tožilstvo je prejšnji teden po letih preiskave vložilo obtožnico proti nekdanjemu predsedniku vlade Andreju Babišu zaradi suma zlorabe evropskih sredstev. Bremenijo ga, da je leta 2008 prejel dva milijona evrov evropskih sredstev za svoja podjetja za gradnjo kompleksa Štorkljino gnezdo. Denar je bil sicer namenjen podpori malih in srednje velikih podjetij, medtem ko je Babiš vodil holding Agrofert, v katerem je skoraj 200 podjetij.
To je zadnji v vrsti primerov, ko so se znašli v (pred)kazenskem postopku aktualni ali bivši evropski politiki. Na Hrvaškem je februarja odmevala afera, ko so preiskovalci urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) aretirali ministra za prostor, gradbeništvo in državno premoženje Darka Horvata, osumljenega zlorabe položaja. Premier Andrej Plenković ga je nemudoma razrešil. Uskok je tudi vložil obtožnico proti nekdanji državni sekretarki in visoko rangirani članici vladajoče stranke HDZ Josipi Rimac, nekdanji županji Knina, in še 26 obdolžencem, med katerimi sta tudi novembra pridržani nekdanja ministrica Gabrijela Žalac in bivša pomočnica ministra Horvata Ana Mandac. Tudi oni naj bi bili z - deloma evropskim - denarjem gospodarili mimo predpisov, vsi navedeni pa so člani vladajoče stranke HDZ. Njen nekdanji voditelj in premier Ivo Sanader pa je tako ali tako rekorder v kazenskih postopkih in večkrat pravnomočno obsojen.
Avstrijo je lani zatresla afera, zaradi katere je oktobra odstopil kancler Sebastian Kurz. Preiskujejo ga sicer zaradi očitkov poneverbe in krivega pričanja. Gre predvsem za njegovo vlogo pri domnevnem kupovanju pristranskega medijskega poročanja in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem. Še pred tem je afera Ibiza odnesla vodjo nekdaj koalicijskih svobodnjakov Heinza-Christiana Stracheja, zaradi česar je tudi razpadla vlada. Bivši premier in še zmeraj vplivni politik v sosednji Italiji Silvio Berlusconi je tudi bil (v času mandata) v številnih kazenskih postopkih in obsojen, podobno pa tudi nekdanji francoski predsednik Emmanuel Sarkozy. (vb)
Poleg pravosodnega ministra sta z aferami v času svojega mandata postregla tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in minister za infrastrukturo Andrej Vizjak. Počivalška so preiskovalci NPU obiskali konec junija 2020, ko so pod drobnogled vzeli nabavo zaščitne medicinske opreme ob izbruhu koronavirusa. A skoraj dve leti kasneje, kot so nam pojasnili na policiji, preiskovalci NPU v zvezi s temi očitki še zmeraj vodijo predkazenski postopek. Je pa medtem Komisija za preprečevanje korupcije v ministrovem ravnanju spoznala kršitev integritete.
Novembra lani je izbruhnila afera, poimenovana Glupi davki. V javnost je namreč prišel posnetek pogovora med Vizjakom in podjetnikom Bojanom Petanom, star več kot 14 let, v katerem takratni gospodarski minister Vizjak Petanu svetuje, kako naj se izogne plačilu davka. Policisti so po objavi pogovora začeli predkazenski postopek. Kot v imenu policije odgovarja Drago Menegalija, tiskovni predstavnik za področje kriminalitete, so novomeški kriminalisti preverjali sume različnih kaznivih dejanj in podali na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani decembra lani in januarja letos več poročil, kar pomeni, da sumov storitve kaznivih dejanj niso odkrili.
Hojs v postopku zaradi plač, Pivčeva zaradi evropskih sredstev
Notranji minister Aleš Hojs se je pod drobnogledom policije znašel najprej zaradi tvita o biserih in svinjah, eden od policijskih sindikatov pa ga je ovadil tudi zaradi javne objave plač zaposlenih na MNZ in v policiji. Kar se tiče tvita, ki ga je objavil po tem, ko so rumeni jopiči provocirali na alternativni proslavi ob dnevu državnosti, ljubljanski kriminalisti niso ugotovili znakov kaznivih dejanj. Še zmeraj pa je odprt predkazenski postopek v zvezi z objavami plač. "Več podatkov vam zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka ne moremo posredovati," odgovarja Menegalija.
Navkljub postopkom ni ovir za kandidiranje politikov na volitvah
Od politikov se je v predkazenskem postopku znašla tudi Aleksandra Pivec, ki je te dni znova v središču novinarskih prispevkov zaradi nakupa stanovanja v Ljubljani. Preiskovalci NPU pa še zmeraj v predkazenskem postopku preverjajo njeno odgovornost v aferi SRIPT, kjer preiskujejo sume storitve kaznivih dejanj, povezanih s porabo evropskih sredstev. Hišne preiskave so bile opravljene februarja lani, med preiskovanimi pa je bila tudi tedanja kmetijska ministrica, zdaj predsednica stranke Naša dežela. Kriminalisti v zvezi s porabo denarja pregledujejo dodatno pridobljeno listinsko dokumentacijo in zbirajo obvestila. Pivčeva naj bi bila sodelovala pri projektu Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Turizem (SRIPT), pri čemer je po nekaterih navedbah dobila plačilo za delo, ki ga ni opravila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
