Trgovske police zaradi slovenskih kmetov ne bodo prazne, državljanom sporoča kmetijsko-gozdarska zbornica. Zagotovili so nam, da je hrane v Sloveniji dovolj. Še več, slovenski kmetje se zdaj soočajo s težavo, kam s pridelki in izdelki, ki jih sicer dobavljajo šolam in vrtcem, ki so zdaj zaprti. Tudi neposredna prodaja se zmanjšuje. "Zaradi tega bodo kmetije imele izpad dohodka. Prav tako se ponekod že pojavljajo logistične težave (transport, prevzem in podobno)," opozarjajo v zbornici.
Pristojna ministrstva so pozvali k nujnim ukrepom za zmanjševanje posledic zaradi izpada dohodka na kmetijah. Odbor za kmetijstvo je včeraj potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih, ki med drugim omogoča nemoteno oskrbo s hrano za prebivalce Slovenije. "Sicer pa je bil slovenski kmet že doslej soočen z globalizacijo slovenskega trga in posledično pritiskom nizkih cen uvožene hrane. Prav zaradi tega verjetno na trgu ne more doseči višje odkupne cene, ki bi bila vsaj približno blizu dejanskim stroškom," so še pojasnili v kmetijsko-gozdarski zbornici.
Prihodnost v kmetijstvu z dodano vrednostjo
Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je pojasnila, da bodo živilska podjetja zaradi zaprtja šol, vrtcev in gostinskih obratov živila, ki bi jih sicer dostavila njim, dala na trg za gospodinjstva. "Je pa res, da se bomo državljani, ob morebitni daljši izolaciji, za nekaj časa morali odpovedati 'luksuznim' proizvodom, kot so mango, ananas, avokado, uvožene delikatese, prigrizki, sladkarije in podobno. Predvsem je pomembno, da ostanemo strpni in potrpežljivi tudi pri prehranjevanju," pravi Zagorčeva. Spomni tudi, da dogovarjanja za dvig samooskrbe z živili, kjer je ta nizka, ponekod tudi pod 50 odstotki, na primer s prašičjim mesom, žiti, zelenjavo in sadjem, potekajo že dalj časa. In morda je zdaj pravi čas, da deležniki v verigi stopijo skupaj in poiščejo rešitve, ki delajo oskrbno verigo močno in konkurenčno. "Predvsem vidimo izboljšanje stanja v deficitarnih sektorjih v povezovanju in potrebnih investicijah. Sektor prašičereje je že v letu 2019 podpisal dogovor za izboljšanje stanja v sektorju, kjer so navedeni konkretni ukrepi za dvig samooskrbe," je še razložila.
Kmetje hitijo s setvijo
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je zaprl svoja vrata, a zaposleni so dosegljivi po telefonu. Kot pravi Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, kjer so v začetku tedna zaprli vrata za obiskovalce, zaposleni, dobrih sto jih je, delajo od doma: "Delat prihajajo le zaposleni v našem osemenjevalnem središču, saj je živali tam treba oskrbeti, a poskrbeli smo za zaščito in njihovo delo poteka po ustaljenih tirnicah. Zaradi sprejetih varovalnih ukrepov smo do nadaljnjega prekinili sprejemanje subvencijskih vlog, prekinjena je tudi kontrola mlečnosti, dela pa tudi naš laboratorij, kolikor je to nujno." Kmetje imajo te dni največ dela s pripravo zemlje za setev in setvijo samo. Repromateriala, tako različnega semena kot gnojil in zaščitnih sredstev, je v naših kmetijskih trgovinah dovolj, te tudi poslujejo in v tem kriznem času bomo tako lahko poskrbeli vsaj za jesenskih pridelek," omenja Rebernišek, ki meni, da bomo morda v tej krizi spoznali tudi, kako zelo pomembna je prehranska samooskrba. (ps)
Globalizacija in koncentracija kmetijstva sta samomor
Izpostavlja še, da bo za slovensko kmetijstvo ključno, da bodo ukrepi skupne kmetijske politike EU po letu 2021 naravnani predvsem v smeri povečanja konkurenčnosti slovenskih pridelovalcev in predelovalcev in drobljenju slovenske proizvodnje. "Upam, da se bodo aktivnosti po umiritvi stanja, povezanega s koronavirusom nadaljevale drugače, in da bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po tej izkušnji delovalo v smeri cilja zagotavljanja konkurenčnih pogojev za proizvodnjo ustreznih količin kakovostne hrane in spodbujanja trdih verig," pravi Zagorčeva. Ključnega pomena za zagotavljanje prehranske varnosti je po njenih besedah dvig konkurenčnosti, zato je treba ohranjati večje zaokrožene enote kmetijskih zemljišč ter izboljševanje proizvodnih rezultatov v kmetijstvu. Branko Majerič, kmet s Ptujskega polja, pa tako razmišlja: "Kar se dogaja, še nihče med nami ni doživel, a zdaj bomo končno spoznali, kako zelo pomembna je razpršena kmetijska pridelava.
Na udaru vse kmetijske panoge
Kmetje so hitro občutili posledice prekinitev oskrbnih poti, odkupa živali in drugih kmetijskih kultur, je nedavno ocenjeval tudi vodja območne enote in direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja. Izpostavil je kar nekaj začetnih neznank v zvezi z nadaljnjim delovanjem, zaradi katerih bi lahko po prvih ocenah, ki so jih pripravili v zbornici, nastala velika škoda v pomurskem kmetijstvu. Na udaru so vse kmetijske panoge. "Gre za splet dogodkov, na katerega ni nihče računal," pripominja Režonja.
