Ko policija pride zaradi manjšega pretepa prvošolčkov

"Nasilja v šolah je več, preganjamo pa ga težje kot včasih, naša dolžnost preprečevanja in preganjanja nasilja pa ni nič manjša kot nekdaj," težave osnovnih šol povzame predsednik združenja ravnateljev in ravnatelj Osnovne šole Janka Modra iz Dola pri Ljubljani Gregor Pečan. Širšo razpravo o nasilju v šolah odpira pet let star primer z Osnovne šole Prule, ker se je zdaj že upokojeni ravnatelj Dušan Merc znašel na sodišču, ko je dvema učencema prepovedal prihod v šolo v zadnjih dneh pouka, ker sta domnevno spolno nadlegovala dekleti. Tožilstvo je obtožni predlog zoper njega sicer včeraj umaknilo. Toda, ali so v šolah dobro opremljeni za spopadanje s takimi težavami, so protokoli ravnanja v takih primerih jasni, kako se spopadajo z nasiljem?

Hinavska družba smo

"Danes se v šolah dogajajo stvari, ki si jih starejši ne znajo niti predstavljati. Da bi se nekdo odkrito postavil po robu učitelju, kar danes ni nič posebnega, ali pa da bi starši doma slabo govorili o šoli in rušili avtoriteto šole ..." Pečan opomni na nove čase v šolah. Hkrati smo družba, ki je prepolna nasilja, nadaljuje ravnatelj. Starši denimo brez težav puščajo osemletnike same pred televizijo, da lahko gledajo nasilne filme, ki niso primerni zanje, potem pa se zgražajo nad nasiljem. "Hinavska družba smo. Do konkretnih primerov sovražnega govora se predsednik države ni sposoben opredeliti, ko pa predsednik vlade samo opozori nanj in pozove k razmisleku, se vsi spravijo na njega. Smo družba, ki tolerira sovražni govor, kjer najvidnejši politični predstavniki evidentno iščejo luknje v zakonih in procesne napake, zavlačujejo sojenja, da zadeve zastarajo, hkrati pa od šolnikov pričakujemo, da bodo otroke vzgajali v izjemnih moralno-etičnih standardih. Kje so ti standardi v družbi? Smo tudi družba absurdnih diametralnosti, v takem je težko delovati in vzgajati otroke v smislu visokih etično-moralnih standardov," na težavo vseh nas opozori sogovornik.
Tudi v šolah se tako srečujejo s skrajnostmi. Po eni strani jih policija obišče zaradi manjšega pretepa med šest- in sedemletnikom v podaljšanem bivanju, po drugi strani pa so v nekaterih šolah popolnoma nemočni ob nasilniških in izsiljevalskih skupinah otrok, ker so njihovi starši visoko pravno podkovani in šoli otežijo ali onemogočijo delovanje proti nasilju.

Sive cone pri pravnih vprašanjih

Pečan ne ve, kako bi se odzval v Merčevem primeru, vsekakor pa bi skušal preprečiti nadaljevanje nasilja. Včasih pri ukrepanju ne moreš vedno zadostiti vsem pravilnikom: "Tudi če bi sumil, da ima kdo v šolski torbi orožje ali droge, bi torbo odprl in premetal, pa naj me tožijo." Sam meni, da je Merc deloval v skladu z 19. členom Konvencije o otrokovih pravicah, ki bi ga morali v šolah upoštevati. Se mu pa zdi smiselna razprava, ali kazenski zakonik velja tudi na področju osnovnih šol, v socialnih interakcijah med učenci, torej med mladostniki. "Pogosto v pravu pridemo do sivih con. Ali pravniki pišejo zakonodajo tako, da obstajajo sive cone, kjer lahko potem mastno služijo?" se sprašuje Pečan. Sicer pa je v šolah že dovolj zakonodaje in predpisov, poudari. Težavo vidi bolj v tem, da se ravnatelji in šole ne odzivajo bolj samozavestno zaradi strahu, da ne bodo naredili kake napake v postopku. "Šola bi morala biti bistveno bolj avtonomen sistem. Odločitve njenih organov bi morale biti dokončne. Tako se zgodi, da nasilnež pljune učiteljico in dobi vzgojni opomin, a starši zaradi napake v postopku dosežejo preklic ukrepa. Kakšno sporočilo dajemo s tem?"

Tudi vzgojni načrti ne zajamejo vsega

"Nasilja ni več kot pred 20 ali 30 leti, danes se samo več govori o njem. Včasih je učitelj povzdignil glas, koga okregal, dal ukor, šolam in učiteljem se je dalo prav, tudi če so bili pri tem bolj grobi. Če bi se danes učitelji odzvali tako kot pred tridesetimi leti, bi takoj govorili o nasilju in takoj bi bila zgodba v javnosti. Danes je že vse nasilje ali mobing. Pozabljamo tudi na polje nasilja, ki ga izvajajo učenci nad učitelji. O tem se ne govori, učitelji se običajno potegnejo nazaj, da ne zaidejo v težave," pojasni ravnatelj Osnovne šole Domžale Uroš Govc.
Na njihovi šoli obravnavajo vsak primer nasilja posebej v skladu z vzgojnim načrtom, ki se ga v grobem držijo. "Primeri so tako zelo specifični, da to ni vedno mogoče. Vzgojni načrt moramo tudi med letom spremeniti, dodati nova področja in izločiti nekatera, ki niso več aktualna," pojasnjuje, da vseh dogodkov pač ni mogoče predvideti. Pred leti so na njihovi šoli razpravljali o namestitvi kamer, da bi tako preprečili nasilje. "Pa smo ugotovili, da bi bili kmalu podobni zaporom. Da ne omenjamo varnostnikov po hodnikih, ki so v ljubljanskih šolah menda že kar nujni." V šolah se lahko le bolj ali manj pogovarjajo, kakšnih večjih ukrepov pa ob nasilju skorajda ne morejo sprejeti, je realen sogovornik: "Nasilnega učenca ne moremo izključiti, lahko ga prešolamo, kar je prej izjema kot pravilo, ker druge šole takega učenca seveda ne želijo sprejeti." V šolah tako veljajo bolj "mehki ukrepi", več od tega ne smejo, zaključi sogovornik.