Človeštvo hodi dalje, s tem pa tudi spremembe v morjih in oceanih. Bolj kot so spremembe vidne, bolj zapleteni so vzroki in bolj prepletene so povezave med njimi, kar je včasih težko razložiti. Storijo pa to odlično igralci v pripovedih o morju. Kakšno zvezo ima naša ribja plošča z ljudmi v državah v razvoju ali taljenjem ledenikov? Zakaj bi nas moral zanimati nelegalen ribolov na odprtem morju Indijskega oceana, pa tudi dejstvo, da ženske predstavljajo kar 90 odstotkov zaposlenih v procesu predelave ribiških proizvodov na kopnem.
Zgodbe lahko poslušate tukaj.
Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) že vrsto let ozavešča o pomenu uživanja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz trajnostnih in odgovornih virov in se zavzema za bolj pregledno in vključujoče upravljanje morskih virov. Vprašanje zdravih morij in oceanov ni le vprašanje morskih vrst, ki izginjajo, to je vprašanje preživetja naših ribičk in ribičev v celotnih obalnih skupnostih, je vprašanje državne gospodarske panoge in tudi globalne preskrbe s hrano. Zato nas mora zanimati, kaj se dogaja pod gladino morja, stran od oči in srca.
V sklopu projekta Fish Forward, ki ozavešča o družbenih in okoljskih vplivih rabe ribiških proizvodov so nastali znanstveni monologi, tri čustvene avdio (in video) zgodbe, popolnoma različnih stilov in pristopov, s katerimi želi WWF Adria ljudem približati znanstvena dognanja o svetovnih morjih. Po uspešnem oblikovanju in predvajanju monologov na Hrvaškem, so ti dobili tudi slovensko obliko oz. glasove. So morja še bogata z življenjem, ali so številne vrste pred izumrtjem? Kako to vpliva na ribiče in njihove družine? Kaj se dogaja z ženskami v ribištvu, ki so nevidne, a nepogrešljive za njegov obstoj? Si lahko predstavljamo prihodnost v kateri bomo zaradi podnebne krize dobili ribo le še na recept?
