Helena Ponudič
Velikonočni čas je v preteklih letih za mlade, še posebno te, ki niso verni, pomenil predvsem prosti čas in podaljšani vikend, a ker je letos obveznosti manj, bodo mnogi bolj vključeni v priprave in praznovanje praznika. Ob tej priložnosti so nam mladi z različnih koncev razkrili načrte, vrednote in tudi nekatere pomisleke.
Kristus mladih ne bo srečal s košaricami šunke
Da bodo mladi letos zaradi prostega časa in velikonočnih vsebin na spletu bolj vpeti v velikonočno dogajanje, pove katoliški duhovnik dr. Boštjan Lenart iz Župnije Marije Snežne. "Kristus jih ne bo srečal s košaricami šunke, jajc, potice in hrena, pač pa v obupu njihovega jutranjega svita, in jim dal pogum za naslednji korak v življenju. Tako je storil s svojimi učenci tistega velikonočnega jutra," pojasni duhovnik dr. Lenart, ki meni, da ljudi pogosto zanimajo le uspeh, moč, zmaga, produktivnost in zabava. "Tako potlačen vsakdanji del življenja samo še bolj podžiga slast po dokazovanju in petelinjenju. Radikalni ukrep zapreti cerkev v času največjega krščanskega praznika je zelo redek in od odgovornih zahteva pogum in odločnost. Če pandemije ne bodo postale stalnica, si bomo letošnje praznovanje gotovo dobro zapomnili. Nastala preizkušnja je krasna priložnost, da odstranimo trhlo tradicijo in poglobimo osebno vero,” je prepričan dr. Lenart. Velikonočni zajtrk je lepa zunanja oblika vernosti, ne more pa biti izvir in vrhunec krščanske vere, pojasni in doda, da se vera poglablja zlasti po preizkušnjah, neuspehih in krizah, velika noč pa je več kot le dogodek, ki se zgodi enkrat na leto v domači cerkvi.
"Vloga mladih pri praznovanju velike noči pa je vedno enaka - oblikovanje trdnih, zaupljivih in spoštljivih odnosov s starši v trenutku, ko jim ti postavijo meje in rečejo ne, tega pa ne. Plehki in plitvi so odnosi razvajenih mladih prav zato, ker še niso uspeli sprejeti in vključiti v svoje vsakdanje življenje zavrnitev, neuspeh in poraz. Medtem ko slišiš za toliko žrtev virusa, enostavno postaneš bolj hvaležen. Letošnji prazniki nas učijo velike lekcije. Koronavirus nas ni naredil ranljive, pač pa je odstranil lažne upe o neranljivosti," nadaljuje dr. Lenart.
Obudimo vrednote dobrih družinskih odnosov
"V otroštvu sem veliko noč vedno z veseljem praznovala. Starši so nama s sestro namreč okoli hiše vsako leto skrili jajca, ki sva jih na velikonočno jutro z navdušenjem poiskali. Da je bilo iskanje še bolj vznemirljivo, sva tekmovali, katera prej najde več jajc. Prav tako sem skupaj z babico v soboto odnesla žegnat hrano, v nedeljo pa odšla k maši," se spominja velike noči v otroštvu Ajda Lah iz Pongrcev, ki danes od blagoslavljenih jedi je le še potico in hren, saj je sedaj veganka.
V košarico še semena velikodušnosti
Katoliški duhovnik dr. Boštjan Lenart se je odločil, da ne bo blagoslavljal košaric na terenu, temveč bo, kot vsak dan, na facebooku v živo nagovoril vernike ob 15. uri in jih povabil k blagoslovu jedi. "V košarico pa naj poleg drugih dobrot ne pozabijo položiti še semen velikodušnosti, sprave, veselja, zaupanja, miru, zadovoljstva, hvaležnosti, naklonjenosti in odpuščanja. Vsaka nedelja je mala velika noč, prepričan sem, da se bodo ta semena dobro razrasla in obrodila bogate duhovne sadove," pove dr. Lenart in še opozori, da vera, zlasti kar zadeva verouk, ni kot poštevanka pri matematiki, ki danes poteka on-line. "Vera raste, ko so otroci povezani s svojimi starši in njihovim življenjem."
Težko je praznovati, če so nad glavami oblaki skrbi
"Že sem mislil, da rožni venec počasi zapušča svetovne scene, pa se mu je na pot postavila korona. Kljub natrpanosti slovenskih ruralnih okolij z nedoslednimi verniki se ogledi predvajanih svetih obredov na socialnih omrežjih znatno kopičijo. Vidim, da Sveti duh nemara nikoli ni zapustil naših src, le skril se je v zaprašeni kot. Slovenci smo med drugim prepoznavni tudi po tem, da se v prav ta zaprašeni kot radi zatečemo, kadar v hiši zaškripa. Ta mentaliteta me nekoliko straši, kajti ne želim si, da bi poleg vsakoletnih radosti, ki jih prinese obeleževanje praznikov, na stenah visela še slika trenutne vodje našega ozemlja. Radosti radostim, a tudi v duhu praznika ne smemo pozabiti na svoje pravice in dolžnosti," je neposreden Tilen Petek iz Gorišnice. Podobno skrb z nami deli tudi Tjaša Lorbek s Ptuja, ki pove, da je težko praznovati, ko ti nad glavo visi velik oblak skrbi, ko je omejena tvoja svoboda in so kršene nekatere tvoje pravice. Če nekaj dni v letu poimenujemo drugače, ne bodo ti občutki v teh dneh izginili. V prazničnem času običajno cenimo čas z družino prav zato, ker je redek in dragocen, zdaj pa se nagibamo proti drugi strani tehtnice. Nasprotno Tino iz Trsta glede koronakrize skrbi le to, da praznikov ne bo mogla preživeti z babico, ki ji je zelo draga, zato bo zanje letošnje praznovanje bolj žalostno. Zaradi razdalje bosta s praznovanjem preko omrežja Skype poskusila Karin in Nino Gutmaher z Dunaja. Tako bosta ves dan preživela - preko računalniškega zaslona in mikrofonov - s prijateljema iz Maribora.
"Vloga mladih pri praznovanju velike noči pa je vedno enaka - oblikovanje trdnih, zaupljivih in spoštljivih odnosov s starši v trenutku, ko jim ti postavijo meje in rečejo ne, tega pa ne"
