V nasprotju s koalicijsko pogodbo, ki jo je po volitvah leta 2018 sklenil manjšinski peterček, je sveže podpisana koalicijska pogodba četverčka SDS-SMC-Nova Slovenija-Desus krajša. Tretja koalicijska pogodba Janeza Janše obsega le 13 strani v primerjavi s 47 strani dolgo koalicijsko pogodbo vlade Marjana Šarca. Janša je krajši obseg koalicijske pogodbe pojasnil s tem, da so se stranke v koalicijskih pogajanjih zavedale, da pred njimi ni cel mandat, le polovični, in da poleg znanih težav vsako vlado čakajo tudi neznani problemi in izzivi. Poleg tega pa še, da v polovičnem mandatu mnogih stvari ni mogoče doseči, zato naj bi se vlada osredotočila na "ključne probleme". Ob tem je bodoči premier napovedal rebalans proračuna, ki da bi bil potreben "v vsakem primeru", tudi če bi delo nadaljevala Šarčeva vlada.
Izognili so se ideološkim rešitvam in politikam
Na vrhu prioritet je pričakovano zdravstvo, kjer koalicijski partnerji izpostavljajo zagotovitev dodatnih sredstev iz javnih in drugih virov za dolgoročno finančno vzdržno in stabilno financiranje zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe. Načrtovani pa so tudi ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov.
Na področju varnosti je najpomembnejša novost postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka. Poleg tega pa še "ureditev razmer v policiji" in dosledno spoštovanje azilnega postopka. Na področju pravosodja, ki so ga v SDS mnogokrat enačili s "krivosodjem", so napovedane uveljavitev javnega odločanja v sodnih senatih z možnostjo pisanja ločenih mnenj, vzpostavitev instančnega sistema in spremembe zakonov o sodnem svetu in državnem tožilstvu. Koalicijska pogodba prinaša tudi prenovo insolvenčne in kazenskoprocesne zakonodaje.
Nekaj vprašanj in pomislekov je dvignila zaveza o uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede enakopravnega financiranja javnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah, ki je bila izpuščena iz zadnje verzije koalicijske pogodbe. Vse nejasnosti je razblinil Janša, ko je pojasnil: "Če kaj ni zapisano v pogodbi, to ne pomeni, da vlada nečesa ne bo delala." Partnerji bodo preučili tudi možnosti prenosa 2TDK in gradnje drugega tira na Slovenske železnice. Konkretnejši je tudi projekt uveljavitve e-vinjete. Napoveduje tudi dvig povprečnine občinam, in sicer naj bi se v skladu s predlogom za proračunsko leto 2020 dvignile na 623,96 evra za 2021 pa na 628,20 evra. Aktualni zakon o izvrševanju proračuna je povprečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra.
Kaj dobijo upokojenci in starejši?
Redno in izredno usklajevanje pokojnin bo enkrat letno. Izredno le ob pogoju, da bo letos gospodarska rast višja od 2,5 odstotka in leta 2021 višja od 2,8 odstotka. V tem primeru se bodo pokojnine izredno uskladile za 1,5 odstotka. Skrajšalo naj bi se tudi prehodno obdobje, in sicer s šestih na štiri leta, v katerem se bo moškim zvišal odmerni odstotek na 63,5 odstotka. Vrača se seniorska olajšava. Do nje pa naj ne bi bili upravičeni vsi upokojenci z višjimi pokojninami, ampak samo tisti, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, so starejši od 70 let in njihova pokojnina ni višja od 1500 evrov. Letni dodatek naj bi se izplačeval tako, kot določa pokojninski zakon, samo v dveh višinah. Mejo in višino obeh dodatkov bi določila vlada vsako leto. Predvidena je tudi ureditev vdovskih in kmečkih pokojnin. Ustanovili naj bi demografski sklad in vladni urad za demografijo, oba naj bi imela sedež v Mariboru. V osnutku koalicijske pogodbe so tudi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, dokončanje domov za starejše v Vrtojbi in Osilnici ter izgradnja vsaj petih novih domov letno.
Brez velikih pričakovanj s Hrvaško
Na področju zunanje politike koalicijski partnerji napovedujejo podporo državam Zahodnega Balkana pri integraciji v evroatlantske povezave. Nič pa ni govora o uresničevanju arbitražne razsodbe, kjer je SDS večkrat namignila, da je za njih sprejemljiva tudi vrnitev k bilateralnim pogovorom. Predsednik republike Borut Pahor na današnjem prvem srečanju s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem ne pričakuje, da bo že na tem srečanju prišlo do zbliževanja stališč. "Pri Hrvaški vemo, kje so odprta vprašanja. Nimamo veliko iluzij, da jih je mogoče zapreti čez noč. Je pa možnih nekaj korakov v pravo smer. Tudi v tem polovičnem mandatu," pa je dodal Janša.
