Urška Mlinarič
Namesto koalicijskega vrha je predsednik vlade Marjan Šarec predsednico in predsednike drugih koalicijskih strank dan pred glasovanjem o proračunih za prihodnji dve leti povabil na kosilo s štirihodnim menijem. Tema pogovora? Poleg proračuna še delovanje v koaliciji ter prioritete v prihodnjem letu, je bilo povedano po zaključku kosila, ki naj bi - po besedah prvaka SD Dejana Židana - prispevalo k temu, da je koalicija petih strank bolj čvrsta. In da bo timsko delo v prihodnosti boljše, je dodal Zdravko Počivalšek (SMC). Omenjeni trije predsedniki, ki so bili pripravljeni stopiti pred medije, so pogovore ocenili kot konstruktivne, odprte. "Predvsem pa smo se dogovorili, da ni v interesu nikogar, da vlada pade," je dejal predsednik vlade, ki tako kot druga dva prvaka verjame, da bosta proračuna sprejeta. "Če bi zakon o izvrševanju proračuna naknadno padel, potem tudi proračunskih dokumentov nimamo. To bi bilo pa zelo neodgovorno," je dejal Šarec, ki v nasprotju s finančnim ministrom Andrejem Bertoncljem, ki je v primeru neusklajenosti dokumentov zagrozil z odstopom, ne namerava na sprejem proračuna vezati zaupnice. Pa vendarle pričakuje od vseh toliko odgovornosti, da bosta proračuna sprejeta. "Če se to ne bi zgodilo, pa nima nobenega smisla govoriti, kdo bo odstopil in kdo ne bo. Ker potem se bomo pa morali vsi skupaj vprašati, kaj smo to leto delali. Tako državni zbor kot vlada," je poudaril premier.
Še tveganja, a dobri obeti
Slovenija je med osmimi članicami EU, za katere Evropska komisija ocenjuje, da njihovi proračunski načrti za leto 2020 vsebujejo tveganje neskladnosti z zahtevami pakta za stabilnost in rast. Po jesenski gospodarski napovedi komisije naj bi Slovenija prihodnje leto beležila 0,9-odstotni strukturni primanjkljaj, zaradi tega odstopanja je znova v skupini držav s tveganji neskladnosti. V Bruslju so po poročanju STA neuradno pojasnjevali, da v primeru Slovenije ni posebnih skrbi in da je povsem mogoče, da bo spomladi prihodnje leto prešla v skupino držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili.
Na ministrstvu za finance so v odzivu izpostavili razlike med izračuni Bruslja in Ljubljane. Te da med drugim izhajajo iz različnih napovedi gospodarske rasti in proizvodne vrzeli, pravijo, sicer pa so izrazili zadovoljstvo, da je Evropska komisija prepoznala uspešno delo Slovenije pri zniževanju javnega dolga v deležu bruto domačega proizvoda.
