(KOMENTAR) Nikoli dovolj hitro

Petra Lesjak Tušek Petra Lesjak Tušek
03.01.2024 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Novo leto vsaj pregovorno predstavlja novo upanje, predvsem pa začrtuje zaveze tako na poljih družbenega kot osebnega. Poplavno najbolj oškodovana območja, med njimi zlasti koroška in savinjska regija, niso mogla kratkomalo odplakniti leta 2023, saj nedokončani projekti terjajo nadaljevanje, nekateri bolj, drugi manj urgentno. A pričakovanje in čakanje sta za čakajoče vselej negotova in vsakič tudi predolga dejavnost. Prebivalci imajo bolj pred očmi še nesanirano kot že sanirano, čeprav lani ni bilo storjenega malo, tudi finančne podpore niso bile zanemarljive, se pa utegne z vidika vlaganja denarja več vprašanj še(le) odpirati. Letošnje leto bo v več pogledih prelomno: hitro se bo izkazalo, s kakšno dinamiko in kako je mogoče nadaljevati začrtano, koliko bo nadaljnje in konkretne operativnosti, učinkovite medresorske koordinacije in sodelovanja tudi med državnim in lokalnim ter kaj se bo glede na razpoložljivost in povezavo stroke in izvajalcev dalo spremeniti v smeri večje odpornosti na naravne katastrofe v prihodnje.

Pod črto in v pogledu na prelomu leta je Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah, izpostavil zavedanje, da ukrepanje po poplavah ne bo nikoli dovolj hitro, a tudi, da pa nikakor ne bo počasno ali ustavljeno. To je ena pomembnejših zavez ljudem - ustaviti se na pol poti ne bi bilo prvič ali narediti nekaj na pol, začasno, kar nato postane trajno. Tak princip delovanja ni sprejemljiv, čeprav je nemalokrat utečen. Bo pa veliko izzivov: kako sploh zagotoviti dovolj (kakovostnih) izvajalcev, tudi takih, ki ob povečanem povpraševanju ne bodo pritiskali s cenami, jih bo mogoče dovolj pridobiti doma ali bo še potrebna mednarodna pomoč recimo, kako bodo razporejene prioritete in kje bo javna infrastruktura končno dovolj s(p)odobna. Ker se je vlada zavezala tudi k nadaljevanju tretje razvojne osi kot enega prioritetnih projektov, so ta vprašanja toliko bolj na mestu. Z vidika financiranja popoplavne obnove bo ključno tudi, koliko in kje bo mogoče regulirati cene, ker so se te občutno dvignile že pri samih projektih. Hkrati morajo ostati v ospredju gospodarstvo in podpore tam, kjer so še potrebne. Kako in kam bodo usmerjeni domači in evropski popoplavni milijoni, mora ostati pod drobnogledom javnosti, poraba pa ves čas transparentna.

Še naprej so za nekatere ljudi boleče že potrebne ali še pričakovane selitve iz uničenih domov, še bolj pa negotovost in spremembe konceptov, prilagajanja odločitev tudi glede na ne vselej povsem dobro koordinirane politike. Nekateri so dobili veliko pomoči, tudi donacij, dobrodelne akcije še kar niso usahnile, nekatere smo v medijih postavili bolj v ospredje, ponekod pa so ostali v ozadju. Vlada na čelu s premierjem Robertom Golobom se je zavezala, da na nikogar ne bodo pozabili, da bodo prišli do vseh in vsakogar in se posvetili posamičnim težavam. Tudi ljudje ne bodo pozabili - predvsem, če ne bo tako. Ko (se) vse (iz)teče po pričakovanjih, vsi po naravi stvari pozabljamo prej, čeprav bi (si) bilo tudi dobro opravljenih del vredno (za)pomniti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta