(KOMENTAR) Padec

Ko govorimo o revščini, je najbolj sramotno, da je med ljudmi, ki jim prihodki ne zadoščajo za plačilo najbolj nujnih stroškov, vse več zaposlenih. To niso delomrzneži in izkoriščevalci socialne države, kar lahko še vedno pogosto slišimo v gostilniških razpravah. Ti ljudje zelo trdo delajo. Za to pa dobijo minimalno plačo ali malo več kot to. Med njimi je kar velik delež zaposlenih z visokošolsko izobrazbo. To je eden od dokazov za to, da v Sloveniji enako kot nasploh v zahodnem svetu srednji razred pospešeno izginja. Na ta račun se vse bolj krepi razred revnih.

To ni slabo samo za kratek čas, ampak za desetletja, saj študije kažejo, da je potrebna več kot ena generacija, da se človek povzpne po socialni lestvici. Padec v revnejšo socialno skupino je veliko hitrejši od vzpona v bogatejšo. Vsekakor bo potrebna več kot ena generacija, da se bo srednji razred, ki v državi zagotavlja stabilnost in blaginjo, vnovič vzpostavil.

Minimalno plačo ali malo nad njo prejema veliko mladih, ki bi za osamosvojitev od staršev, zagotovitev lastnega doma in ustvarjanje družine najbolj potrebovali veliko višji zaslužek. Nekateri za redno delo niti minimalne plače ne dobijo, ker imajo prekarno zaposlitev, kar pomeni, da lahko z danes na jutri izgubijo še to. Ti mladi so že generacija, ki ni več srednji razred, in tudi njihovi otroci ne bodo. Morda se bo tja uspelo povzpeti šele njihovim otrokom.

Tudi zaposleni za nedoločen čas ne morejo več biti brez skrbi. Seznam podjetij, ki odpuščajo delavce, se iz meseca v mesec daljša. Statistični urad je pravkar objavil nove podatke o stopnji brezposelnosti v državi. Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila v oktobru 4,9-odstotna. Ob tem na zavodu niso povedali, da je ta stopnja najvišja od pomladi 2021. Odpuščanje zaposlenih se tako že vse bolj odraža tudi v statistiki brezposelnih. Glede na slabe gospodarske napovedi je pričakovati, da bo na zavodu za zaposlovanje iz meseca v mesec prijavljenih več ljudi. Istočasno se že zmanjšuje število delovnih mest, za katera delodajalci iščejo zaposlene.

Zasebna podjetja običajno že takoj, ko začnejo klestiti stroške, zmanjšajo število zaposlenih. V javnem sektorju to traja nekoliko več časa, a tudi tam zaposlitev za nedoločen čas ni več zagotovilo, da delavec ne bo ostal brez zaposlitve.

Na javni sektor, zlasti na njegove investicije, je vezanih tudi veliko služb v zasebnem sektorju. Ker je kriza nedvomno pred vrati, bo tudi teh investicij manj. Tako ljudje zaposlitev ne bodo več izgubljali predvsem zaradi težav v nemški avtomobilski industriji, ampak tudi zaradi upada domačih investicij kljub ogromnemu povečanju državnega proračuna v zadnjih štirih letih.

Če se želimo izogniti najhujšemu, je najprej treba prenehati nasedati blebetanju, da bo kmalu spet bolje in da bi bilo brez članstva v EU zaradi evropskih sredstev, ki prihajajo iz Bruslja, še slabše. Nič ni narobe, da je Slovenija članica EU, ne sme pa to biti izgovor za to, da pohlevno sledimo vsemu, kar si izmislijo v Bruslju, in pozabimo na interese ljudi doma.