(KOMENTAR) Slovenski avtomobilski trg je preslikava ali odraz države

Janez Kovačič Janez Kovačič
05.02.2021 06:36
Nekdaj precej bujen, malce drugačen, tudi nepredvidljiv, sedaj ali že leta dokaj običajen, tudi predvidljiv, nekako standarden. Edina neznanka je njegov obseg, ampak to je pričakovano tudi na drugih avtomobilskih trgih. In lani se je ta aksiomska značilnost potrdila na presunljiv način.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Številke so neizprosne, pa po vsem tem, kar se je dogajalo lani, pričakovane. Ker običajna avtomobilska statistika (še) ne pozna delitve po regijah, kaj šele občinah (to bo znano po tistem, ko se bo reči lotil slovenski statistični zavod, ampak na to bo treba še počakati), je podoba lanskega stanja kristalno jasna in seveda črna: posel se je upognil za globokih 26,6 odstotka! Bere in sliši se zelo tragično, a lanske tragedije, ki se utegnejo razvleči tudi v letošnje leto, so bile vendarle hujše in globlje marsikje drugje. Nekaj pelina je morda v dejstvu, da je slovenski avtomobilski trg lani strmoglavil nekoliko bolj, kot je bilo to v poprečju v Evropski uniji (minus 23,7 odstotka), pa vendar ostal v skupini, ki jo je odnesla "še kar". Mimogrede in morda v kakšno čudno zadovoljstvo: najbolj se je lani po tej avtomobilski strani upognila Hrvaška, kjer je bilo tistih z novo avtomobilsko pločevino na dvorišču za kar 42,8 odstotka manj kot leto prej.

Lani, pri čemer drži, da se bo 2020. verjetno še precej časa kazalo kot gospodarsko in potemtakem avtomobilistično prelomno, je bila potrjena omenjena predvidljivost slovenskega avtomobilistično tržnega dogajanja. Ne gre le za to, da se povprečna starost avtomobilskega parka dokaj hitro zvišuje, pač pa tudi ali predvsem za to, da postajamo evropski kalup: vse bolj se navdušujemo nad športnimi terenci, ti so po obsegu prodaje lani prvič v samostojni slovenski avtomobilski zgodovini prekosili nižji srednji, t. i. golfov razred. Vse manj je navdušenja nad dizelskim pogonom, ki se ga verjetno vsaj nekoliko po krivici drži stigma dežurnega okoljskega problematika. Na drugi strani je lansko navdušenje nad električnimi avtomobili, ki postajajo nekakšen sveti gral evropske avtomobilistične in okoljske strategije, tudi pri nas preseglo vsa pričakovanja in napovedi. Skratka, smo v evropskem trendu, prav ali narobe.

In čeprav smo vse bolj pokriti z avtomobilsko običajnostjo in morda predvidljivostjo, bi bilo blagohotno, ko bi se letošnji avtomobilski kazalci obrnili navzgor. V olajšanje vseh, ne le tistih, ki življenje presojajo zgolj ali predvsem skozi avtomobilska očala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.