Komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu je danes izdala načelno mnenje o ravnanju mariborskega okrožnega sodnika Janeza Žirovnika. Pravi, da je bilo ravnanje sodnika v nasprotju z načeloma kodeksa sodniške etike, ki govorita o nepristranskosti in nezdružljivosti.
Komisijo je k izdaji načelnega mnenja pozval sodni svet, potem ko je bil Žirovnik lani opažen na povolilnem srečanju novoizvoljenega mariborskega župana Saše Arsenoviča. Njegova udeležba je dvignila prah predvsem zato, ker je bil Žirovnik sodnik, ki je bil podpisan pod večino uredb, s katerimi je dovolil prikrite preiskovalne ukrepe zoper Arsenovičevega protikandidata na lokalnih volitvah 2018 Franca Kanglerja. Kangler v svojih sodnih postopkih, ki sicer padajo po tekočem traku, že vrsto let opozarja, da Žirovnik odredb ne bi bil smel podpisovati, ker ni bil nepristranski. Preden je namreč Žirovnik postal sodnik, je bil uslužbenec Sove, Kangler pa tedaj kot poslanec predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami. Zaradi teh funkcij naj bi si bila kdaj tudi skočila v lase. Žirovnik sicer ves čas osebni konflikt zanika.
Kodeks sodniške etike glede nezdružljivosti določa, da "sodnik uravnava svoje zasebne ali javne zunajsodne dejavnosti tako, da ne prihaja v nasprotje s svojimi poklicnimi dolžnostmi ali z ugledom in dostojanstvom sodniškega poklica". Glede nepristranskosti pa je zapisano, da sodnik opravlja sodniško funkcijo nepristransko in pri tem ne dopušča, da bi bilo sojenje podvrženo njegovim nagnjenjem, predsodkom ali vnaprejšnjim prepričanjem, političnim, ekonomskim ali drugim interesom, njegovim zasebnim vedenjem o spornih dejstvih, javnim zahtevam ali kritikam in drugim okoliščinam, ki bi lahko vplivale na njegovo odločitev v konkretni zadevi ali ki bi lahko vzbujale videz takega neustreznega vpliva.
Žirovnik, ki od začetka letošnjega leta ne opravlja več preiskovalnih dejanj, saj je bil razporejen na mesto vodje pravdnega oddelka mariborskega okrožnega sodišča, je glede povolilnega srečanja dejal, da je tja spremljal soprogo, danes pa načelnega mnenja komisije za etiko ni želel komentirati, saj z njim ni bil seznanjen.
Z odločitvijo komisije se bo zdaj seznanil tudi sodni svet in nato ocenil, kako naprej. Člani sodnega sveta lahko ocenijo, da ravnanje sodnika ni bilo takšno, da bi terjalo še kakšne druge sankcije, temveč je že dovolj ocena komisije za etiko in integriteto; lahko pa svet terja tudi disciplinski postopek zoper sodnika.