Dokončnega odgovora na vprašanje, komu naj podjetnik prepusti družinsko podjetje, ki ga je postavil na noge, da bo preživelo tudi v drugi, tretji in četrti generaciji, v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) niso našli. A Filip Remškar, naslednik v podjetju Smart Com, v katerem sta z bratom vodenje podjetja zaupala menedžerju, je klub pohvalil. Zbranim podjetnikom je namreč klub včeraj omogočil, da so se skupaj pogovarjali o tem, komu prepustiti vodenje podjetja, potomcu ali menedžerju. Prej ali slej se bo vendar vsak med njimi znašel pred vprašanjem nasledstva oziroma prenosa podjetja na naslednjo generacijo.
Podjetništvo je čarovnija in tudi razmišljanje pod tušem
Dobre izkušnje z družinsko ustavo
Pri njih, je Remškar zaupal zbranim - ti so pred tem prisluhnili izpovedim uspešnih podjetnikov, ki razmišljajo o tem, na koga bodo podjetje prenesli, ko ne bodo več delali - sta z bratom skupino štirih podjetij prevzela, ko je oče čez noč zbolel. Bilo je pred desetimi leti, stara sta bila 26 in 29 let, a ker je bilo podjetniško pri njih del družinskih vrednot, sta dokaj mlada kar uspešno prevzela vodenje 150 ljudi. "Mi smo imeli zunanje menedžerje, nekateri so se res obnesli ali pa so nam pomagali, tudi kot družini in lastnikom v določenem obdobju ... in vodili sami ... Zdaj smo našli profesionalnega direktorja, ki je pred dvanajstimi leti delal v našem podjetju. Delal je z mojim očetom, vedel je, kam prihaja, pozna vrednote ...," je razlagal Remškar. In podjetnike bodril: "V Sloveniji moramo poskrbeti za prenose podjetij. Včasih niso lahki, dejstvo pa je, da se z jasnimi odločitvami dajo izpeljati." Lastnikom je položil na srce, da je mogoče za mlade generacije podjetnikov vseeno boljše, da so stari 40, 50 let, ko po malem po določenih korakih in uspehih prevzemajo odgovornosti, saj tako začutijo, da so si nekaj zaslužili, ne le, da jim je bilo nekaj dano. "Če si si zaslužil, si vedno boljši lastnik, kot če ti je bilo nekaj podarjeno," je menil. In bil vesel, ker je prvič v Sloveniji slišal, da je hči postala šefinja očetu, kar pomeni, da postaja tudi pri nas podjetništvo tradicija.
Maja Lotrič, ena od treh, ki so nasledili podjetje Lotrič Meroslovje, je povedala, kako so pred tremi leti, ko je podjetje zaposlovalo 80 delavcev, zdaj pa jih je 150, izpeljali nasledstvo s pomočjo družinske ustave. Ta je eden izmed korakov proti nasledstvu, ni pa edini. "Ne želim, da bi izpadlo, da je recept za vse ali pa da je to edina prava pot. Ta družinska ustava je dokument, ki mogoče ne stoji pred sodiščem, drži pa pred mamo in očetom, in to je dovolj za nas, saj si nihče ne želi, da je mama tiho, ker je takrat nekaj narobe," je dejala. In povedala, da se na podlagi družinske ustave oblikujejo družbeniška pogodba, oporoka, darilna pogodba, ki so zelo pomembni dokumenti.
Tudi štirje brati, nasledniki in vodje podjetja Jezeršek gostinstvo, so po besedah Martina Jezerška prenos uspešno izpeljali z družinsko ustavo. "Ključna sestavina vseh receptov je pogovor," je trdil in povedal, da je od prvega pogovora do prenosa lastništva pri njih preteklo pet let.
Vera v ljudi, svoboda in nov veter
"Želim prispevati k temu, da v Sloveniji prevlada podjetniško razmišljanje, da se da na pošten način, tudi brez posebnih zvez, poznanstev in začetnega kapitala, v našem okolju uspeti. Vera vase, v ljudi, ki nas obkrožajo, in seveda tudi v Slovenijo je za začetek vse, kar potrebujemo," je prepričan Matic Vizjak s kmetije Vizjak, ki slovi po chilli vinu.
"Ne uspeti v prvem trenutku ali pa ne včasih uspeti, to ni nič groznega. Naredi te samo še bolj neprebojnega, saj veš, da lahko narediš nekaj neprecenljivega. In SBC Mladi so pravzaprav tisti, ki se podajajo na to negotovo pot. Ko sem bral njihove izjave, sta se mi dve vtisnili v spomin. Ena govori o tem, da je podjetništvo kot reka, v kateri se izogibaš čerem. Na naši poti je res veliko čeri, in če se jim znamo izogniti, postanemo hitri in učinkoviti. V spomin se mi je vtisnilo tudi, da je mlad podjetnik rekel, da je podjetništvo kul. Ta kul sem razumel kot svobodo. Svoboda je pa vedno kreativnost in tej svobodi se podjetniki ne bomo nikoli odpovedali," je dejal prvi mož SBC Marjan Batagelj.
"V okviru sekcije želimo vzgajati in pokazati, da so mladi, ki bodo Slovenijo popeljali naprej. Jaz jim ponujam izziv. Če smo mi ustvarili za eno milijardo evrov kapitala, računam, da bo čez deset let tega kapitala vsaj desetkrat več. Zdi se mi, da so SBC Mladi nov veter, skozi svoje delo z mladimi sem se veliko naučil," je rekel dr. Jure Knez, tehnični direktor trboveljskega podjetja Dewesoft, pobudnik za ustanovitev sekcije SBC Mladi.
Kdo od otrok naj prevzame? Vprašajte vrhunske menedžerje
Uspešni prevzemniki podjetij svojih očetov in mam so pred tem slišali, kako se pripravljajo na prenose uspešni podjetniki. Marjan Batagelj, prvi mož Postojnske jame, svojih dveh hčera ni nikoli silil, da bi prevzeli podjetje. A starejša, pravnica, zdaj že dela z njim v isti pisarni, kjer lahko vidi vse, tudi očetovo pošto. Ali bo prevzela nadzor ali vodenje, še ni mogel povedati, ker se še niso odločili. Upal je, da ima še čas. In da mu bodo morda menedžerji povedali, katera naj vzame v roke vajeti, kot jim je prakso lastnikov Henkla in Michelina zaupal uspešni 76-letni lastnik podjetja Orbico Branko Roglić. Letos naj bi v svojih podjetjih ustvaril 2,5 milijarde evrov prometa. Roglić prisega, da je pri njih ideja pomembnejša od hierarhije in da mora hierarhija idejo izpeljati. Pa tudi, da podjetje raste do ravni, do katere je rasel njegov lastnik, zato stavi na znanje. Žal morajo imeti podjetniki za podjetništvo talent, ker se ga ne da naučiti, tudi sreča je dobrodošla, predvsem pa podjetništvo ni grabljenje denarja, ampak skrb za zaposlene, ki jim dobiček podjetja zagotavlja dobre plače. Tudi Tomaž Lah, lastnik in direktor podjetja Nektar Natura, še ni mogel povedati, kdo bo pri njih v prihodnje vodil podjetje. Njegovih pet otrok naj bi samo ugotovilo, kaj si želijo početi v življenju oziroma ali imajo podjetniško žilico, ki se je ni mogoče priučiti. "Če bodo začutili v sebi to željo, strast, ki jo imajo podjetniki, bo super, če ne pa malo drugače super," je dejal.
Franc Frelih, direktor in lastnik enajstih podjetij, tudi Dane, Plaste, Gee, pa bi rad vsa ta podjetja povezal v holding pred prenosom, saj je prepričan, da ta ni enak, kot je prenos enega samega močnega podjetja. Svoje štiri otroke bi rad naučil, kako se upravlja celoto, in tako zagotovil preživetje svojih podjetij.
Posebno izkušnjo je z zbranimi delila tudi naslednica in direktorica Nieros Metala Denise Kramljak, ki se je pred prevzemom domačega podjetja menedžersko kalila v multinacionalki Gorenje. Za krmilom družinske firme je pristala, ker družina ni imela srečne roke pri izbiri direktorja njihovega podjetja. Zdaj je Kramljakova poklicala na pomoč očeta, a četudi mu je nadrejena, ne ve, za kakšno plačo se je dogovoril.
