Anže Simončič
Za lažje razumevanje je treba vedeti, da konoplja vsebuje več kot 150 različnih kanabinoidov – eden izmed teh je na primer psihoaktiven tetrahidrokanabinol (THC), o katerem se pogosto govori pri legalizaciji rastline. Ker v Sloveniji konoplja ni legalizirana, morajo izdelki vsebovati manj kot 0,2 odstotka THC-ja, saj bi drugače spadali med prepovedane droge. Zatorej so proizvajalci izkoristili drug kanabinoid, ki ne povzroča omotice in ni psihoaktiven, imenovan CBD oziroma kanabidiol. V zadnjih letih je CBD namreč najbolj intenzivno proučevan kanabinoid, saj strokovnjaki ugotavljajo velik potencial za uporabo v zdravstvene in tudi preventivne namene. "Ima protivnetne, nevroprotektivne, protimikrobne in druge učinke, zato sta uporaba oziroma raziskovanje CBD-ja usmerjena predvsem na kronične bolezni - trdovratne epilepsije, maligna obolenja, Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen, revmatoidni artritis in diabetes," nam odgovarjajo na Mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANNA.
Ljudje so tudi vedno bolj seznanjeni s koristnimi učinki različnih delov konoplje v prehrani. "Splošno znano je, da so konopljina semena bogat vir za zdravje potrebnih nenasičenih maščobnih kislin in esencialnih aminokislin," pojasnjujejo in dodajajo, da semena vsebujejo beljakovine, mikrohranila, vitamine in minerale. Konopljina moka na primer vsebuje več vlaknin v primerjavi z ostalimi mokami, konopljini proteini pa vsebujejo encime, ki pospešijo in izboljšajo absorbcijo ter imajo odlično hranilno vrednost. "Od tukaj prihaja tudi priložnost za bogato ponudbo na trgu in konkurenca je dobrodošla," komentirajo na inštitutu veliko ponudbo izdelkov na trgu. Kupci so tako osveščeni in so ob nakupu tudi pozorni na vir in način pridelave, na primer pridelava brez pesticidov, hladno stiskano olje in vsebnost težkih kovin. Kljub temu opozarjajo: "Še vedno se velikokrat zgodi pomešanje osnovnih pojmov - nerazlikovanje nepsihoaktivnega olja iz konopljinih semen s psihoaktivnim hašiševim oljem."
"V Sloveniji zagotovo znamo in zmoremo konopljo pridelati in predelati tudi v zdravstvene namene"
Ob tem opozorilu se odpira vprašanje, ali smo v Sloveniji dovolj seznanjeni o učinkovinah kanabinoidov na naše telo? "V Sloveniji so bili do nedavnega angažirani in podučeni predvsem posamezniki, med njimi vedno več bolnikov, in razne civilne organizacije, ki so opozarjali na nujnost sprememb na tem področju, skrbeli za osveščanje in izobraževanje," pojasnjujeta Tanja Bagar in Željko Perdija iz ICANNE. Tematika je tako prisotna v naši družbi, znanje pa je večje, kot je bilo še pred nekaj leti, "pri čemer je pri poplavi informacij tudi veliko netočnih in nepopolnih", še opozarjata sogovornika in dodajata: "Spodbudno je, da so se s tem področjem resneje pričele ukvarjati tudi razne uradne zdravstvene institucije, kar potrjuje, da se uporaba kanabinoidov oziroma konoplje, čeprav zagotovo prepočasi, nezadržno vrača v polje medicine." Pri tem menita, da je zaradi perspektivnosti področja treba nujno razmisliti o vključitvi tovrstnih vsebin v redne študijske programe zdravstvenih in drugih ved.
Tudi v spletni trgovini VitalAbo, kjer prodajajo konopljine izdelke, opažajo vse več različnih ponudnikov tovrstnih produktov. "Izkorišča se vse večji del konoplje, narašča pa tudi koncentracija CBD, saj se razvijajo vse novejše metode ekstrakcije le tega," pojasnjujejo in so mnenja, da v Sloveniji še nismo dovolj izobraženi o učinkovinah CBD-ja. "Obstajajo strokovnjaki, več pa je tistih, ki želijo z izdelki ujeti trenuten trend porasta prodaje izdelkov," še komentirajo trenutno stanje.
Konoplja je bila skoraj 100 let pomemben del ameriške medicine
Na začetku omenjeni kanabinoid THC spada med psihoaktivne sestavine v konoplji in ima precej bogato zgodovino uporabe v zdravstvene namene. Naravne rastlinske pripravke s THC-jem so namreč uporabljali v tradicionalni indijski medicini za bolezni živčevja, bolečine, nevrološka obolenja, revmatizem, kašelj in podobno. S pomočjo irskega zdravnika W. B. O'Shaughnessyija je THC v sredini 19. stoletja prišel tudi v zahodno medicino, saj je Irec objavil svoje ugotovitve o hašišu kot zdravilu. Nekaj let kasneje je konoplja postala tudi uradni del medicine, pripravke, zvitke in obkladke iz hašiša pa so tako uporabljali za različne težave – glavobole, nespečnost, kašelj, anoreksijo in spolne disfunkcije. Kljub nasprotovanju zdravnikov so jo po manj kot 100 letih izključili iz ameriške medicine, s tem pa se je začela prohibicionistična drža. "V tem času je pod vodstvom izraelskega tima znanstvenikov prišlo do odkritja endokanabinoidnega sistema (v našem telesu), kar je dalo nov zagon raziskovanju uporabe konoplje oziroma kanabinoidov v zdravstvene namene," pojasnjujejo zgodovino uporabe THC-ja na inštitutu.
