Nina Ambrož
Končuje se šesti teden, odkar študentom ekonomije predava poslovno angleščino na daljavo. Prehod iz utečene interakcije med učitelji in študenti v predavalnicah v spletno učno okolje se je zaradi epidemije zgodil dobesedno čez vikend, pravi Nataša Gajšt, lektorica za angleški jezik na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. "Je bil enostaven?" retorično pripomni. "Zagotovo ne. Vendar smo s požrtvovalnostjo in iskreno željo, da študentom omogočimo karseda dobro izvedbo pedagoškega procesa, učitelji na naši fakulteti od prvega dne dela od doma vzpostavili sinhrona spletna predavanja in prilagodili učno gradivo za drugačno podajanje snovi. Za mnoge je to nekaj novega. Sama še zmeraj nadgrajujem svoje znanje rabe spletnih orodij za poučevanje tujega jezika."
Na Univerzi v Mariboru za pouk na daljavo uporabljajo aplikacijo, ki omogoča dobro interakcijo med študenti in učitelji, meni. "Že res, da imamo spletne kamere in mikrofone. Študente večinoma slišim, a vendarle predavam v zaslon. Še dobro, da svoje študente poznam; da poznam njihove glasove, njihove obraze. Da jih tudi po glasu slišim in prepoznam, ali imajo težave z razumevanjem snovi in kako so suvereni pri svojih odgovorih. Začutiti študente kot posameznike je pomemben del našega poklica. Ob zapisih v spletnem klepetu si pogosto pošljemo emotikone. Z njimi sporočamo tisto, kar z besedami težko – naša čustva, naše razpoloženje." Nikakor pa ti elektronski simboli in spletni klepeti niso enakovredni stiku v predavalnici, izpostavlja. "Zame je ta stik nenadomestljiv. Upam, da se še pred poletjem s študenti srečamo v živo, ne zgolj preko kamere, in da se bomo pred fakulteto lahko spet sproščeno pogovarjali tudi o temah, ki niso vezane na učno snov. Kajti tudi to naredi univerzo živo."
O tem, kako bo trenutno izobraževanje na daljavo spremenilo visokošolski prostor, lektorica razmišlja, da "točno tako, kot bomo sami želeli. Sodobne pristope, kot je, na primer, obrnjeno učenje, v celoti podpiram, vendar moramo nujno ohraniti interakcijo med študenti in učitelji v predavalnici." Ob pouku na daljavo in bližajočem se izpitnem obdobju se sprašuje, ali imajo vsi študenti enake možnosti. "Čeprav živimo v državi, kjer sta pokritost z internetom in dostop do računalniške opreme dobra, nimajo vsi enako dobre internetne povezave, neomejenega prenosa podatkov, svojega računalnika, svoje sobe, v kateri bi lahko v miru opravljali obveznosti. Te razlike med študenti v predavalnici niso občutene, bodo pa zagotovo pri preverjanju znanja na daljavo, če bo."
Upa, da bo življenje, ko bo konec epidemije, spremenjeno na bolje. "Trenutno se vrača v običajne tirnice – gospodarstvo se postopoma odpira, tišina v mestu ni več tako moreča kot prve dni," zaznava dihanje Maribora. "Življenje gre naprej. Na to me ob vsakem koraku opomnita vse bolj zelena narava in ptičje petje v Mestnem parku, kjer se ob jutrih sprehodim, da se napolnim z novimi močmi za moje najdražje in za poklic, ki ga imam rada. Podobno kot junak v pesmi Roberta Frosta se bomo morali vsak pri sebi odločiti, po kateri poti bomo šli naprej – ali bomo zmogli skupaj zrasti v družbo, ki bo bolj pozitivno naravnana, ali pa se bomo vrnili v svoje običajno kolesje."
