Koronapaket: Aplikacija obvezna za okužene in tiste v karanteni

Kljub nasprotovanju opozicije je koalicija sprejela četrti sveženj ukrepov za zajezitev novega koronavirusa in omilitev posledic epidemije, ki je vreden 340 milijonov evrov. Opozicija paketu ni nasprotovala zaradi podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo do konca julija z možnostjo dvakratnega podaljšanja kakor tudi ne državnemu plačevanju nadomestila za karanteno do konca septembra ali 31 milijonom evrov, ki jih namerava država vložiti v kadrovsko okrepitev domov za starejše. Pa tudi temu ni nasprotovala, da bomo lahko turistične vavčerje unovčili tudi pri sezonskih ponudnikih turističnih storitev in ne le pri tistih, ki so imeli dejavnost registrirano 13. marca.

Opozicijo moti obvezno nameščanje aplikacije

Razlog za opozicijsko nasprotovanje je bila vključitev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi v četrti paket pomoči. Njena namestitev na sodobnejše pametne telefone bo prostovoljna, a ne za vse. Vsi, ki jim bodo izdane odločbe o karanteni ali bo pri njih potrjena okužba z novim koronavirusom, si jo bodo morali namestiti na telefone. Temu pa v opoziciji, kjer so napovedali tudi ustavno presojo, nasprotujejo, ker menijo, da gre za grob poseg v zasebnost, kršenje človekovih pravic in uvajanje policijske države, saj bo policija dobila dostop do občutljivih osebnih podatkov posameznika. Obenem naj bi bila aplikacija tudi neučinkovita, so prepričani. "Tehnologija lahko pomaga, a vaša aplikacija za nadzor je sporna, ne bo imela učinka, ker deluje na zaupanje, tega pa ni, zato si je pretežni del prebivalstva ne bo naložil," je menil Brane Golubović iz LMŠ, medtem ko je Soniboj Knežak (SD) spomnil, da večina starejših, ki sodijo v ogroženo skupino, aplikacije ne bo naložila, saj pametnih telefonov sploh nima. Poleg tega, je spomnil na opozorila informacijske pooblaščenke, ki nasprotuje obvezni aplikaciji, daje lažen občutek varnosti, zaradi česar bi ljudje lahko opustili siceršnje preventivne zaščitne ukrepe. Še ostrejša je bila Nataša Sukič iz Levice, ki je ob napovedi ustavne presoje mobilne aplikacije dejala, da "aplikacija ne more nadomestiti testiranja, ne zdravi ljudi in ni rešitev za zdravstveno krizo. Aplikacija zgolj krepi nadzorno funkcijo države." Po njeni oceni bi namesto aplikacije država morala poskrbeti za naložbe v zdravstvo in domove za starejše.

SDS: Nasprotovanje uvedbi aplikacije neodgovorno

Nasprotovanje uvedbi aplikacije je Eva Irgl (SDS) označila kot neodgovorno, saj da sta njen edini namen "varovanje zdravja ljudi in pomoč epidemiologom" pri lažjem iskanju kontaktov. Pri tem je tudi zavrnila trditve, da naj bi šlo za nedopusten in nesorazmeren poseg v zasebnost. Da aplikacija ne bo služila za nadzor nad izpolnjevanjem pravil in tudi ne bo sledila uporabnikovi lokaciji, je zatrdila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. "Aplikacija nas opozori, da smo bili v stiku z okuženo osebo, in nas tako varuje, če pa mi zbolimo, pa mi opozorimo druge in jih tako varujemo," je pojasnila in dodala, da smo poleg Belgije in Švedske edina država v Evropi, ki še ni uvedla aplikacije. Ta bi lahko bila, po napovedi ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, na voljo v nekaj tednih po potrditvi zakona. Vpeljavi aplikacije, kot jo je začrtala vlada, nasprotujeta informacijska pooblaščenka in varuh človekovih pravic, na pravne vrzeli pa so opozorili tudi v parlamentarni zakonodajno-pravni službi.