Koronavirus: Če ne delaš, nimaš nič

Posel nam je šel res dobro, naročil in gostov smo imeli ogromno, zdaj pa ne vemo, ali bomo preživeli naslednji mesec, na robu solz pove lastnica priljubljene mariborske Pohorske kavarne Iris Potočnik Massa. Prav vseh 42 zaposlenih so s 15. marcem poslali domov na čakanje, odpustili za zdaj niso še nikogar: "Odlične zaposlene imamo, ne želim jim dati odpovedi, ko bo vsega tega konec, jih bomo potrebovali takoj naslednji dan. Zato se za zdaj dogovarjamo za kredit, da bomo imeli za marčevsko plačo, več pa sami ne bomo vzdržali. Morate razumeti, da moramo plačati stroške za nazaj, da smo se za nekaj materiala dogovorili, da so ga dobavitelji vzeli nazaj, za drugega pa spet ne. Delamo tudi z blagom, ki je hitro pokvarljivo, večino smo dali zaposlenim, kar je bilo pečenega, smo dali enemu kmetu." Da zdaj bolj razume svojega moža, ki prihaja iz severne Italije, še pove Potočnikova: "Že pred dvema mesecema je čutil tak strah, kot ga jaz šele danes. Nisem imela časa razmišljati o tem, zato ga žal nisem vzela resno. Upam, da bo vlada res uveljavila hitre in prave ukrepe. Če bi prevzeli vsaj večino stroška plač, bi naprej nekako že zmogli."

Situacija je katastrofalna

Drago Delalut, gostinec in predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, v katerega gostišče na Ravnah je vpet večji del družine, pojasnjuje: "Gostilna in hotel sta zaprta, delati ne smemo. Na Koroškem je situacija katastrofalna, gostinci poslujemo sproti, nimamo nekih finančnih rezerv, da bi lahko prosperirali. Zaloge je morda še za mesec dni, nato pa je konec in ne bomo mogli plačevati prispevkov ali davkov, ker pač ni priliva. Prav bi bilo, da bi država res poskrbela za male delodajalce, jim odpisala davke in prispevke in prevzela tudi bremena plač, dokler kriza traja. Najbolj na udaru smo delavci v gostinstvu in turizmu, ker so nam z odredbo prepovedali delati in ne moremo ustvarjati. Če ne ustvarjaš, pa nimaš nič. V tovarnah lahko kuhajo, ker imajo malice za delavce, na primer v železarni, drugi pa ne. Pri dostavi ne gre preprosto, saj moraš imeti primerno vozilo. Tri, štiri mesece se po krizi ne bomo pobrali, ker bo treba pridobiti goste nazaj."

Tudi dela v Avstriji onemogočena

Roman Krivograd, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ravne in lastnik kemične čistilnice, še nekoliko razširi opis celotnega položaja koroških obrtnikov in lastnega podjetja: "Naših 260 članov zaposluje 1600 delavcev, od tega je kar 72 podjetij moralo obratovalnice zapreti, kar pomeni, da je 320 zaposlenih doma, ali na dopustu ali na čakanju. Zadeve so kritične, veliko je samozaposlenih. Nekateri se trudijo z možnostjo pridobivanja cateringa. Problem so tudi tisti, ki delajo v Avstriji, okna in podobno, tja jih niti ne spuščajo, tako je marsikje le polovica objekta končanega. Iz naše zbornice občasno dela v Avstriji kakih sto ljudi, pleskarji, fasaderji, kakšna gradbena dela, montažerji oken, storitvene dejavnosti. Vse to je zdaj zaustavljeno. Tudi v mojem podjetju bom moral ukrepati. Za stranke že imamo zaprto, delamo pa za podjetja, na primer pranje in čiščenje za Lek, tudi v TAB-u čistimo, ampak predvidoma bodo v Črni že ta konec tedna zadnji dan delali in bodo vsaj 14 dni doma. Mi imamo 28 zaposlenih, od tega jih je v Tabu 14 in moral jih bom dati na čakanje. Ostalo nam je še nekaj bank in kaj malega." Pojasnila, ali in kako bodo v TAB-u predvidoma prekinili proizvodnjo, sicer iz TAB-a še pričakujemo.

Najprej preživetje, šele nato koriščenje drugih storitev

Jožica Hameršak, frizerka s Ptuja, razlaga, da prihrankov, da bi lahko te krizne razmere s sodelavko preživeli brez pomoči države, nima. "Skoraj 30 let že delam, včasih v boljših časih, tudi s še kako delavko več. Pri nas so se mnoge mlade frizerke tudi izučile poklica, in čeprav je konkurenca v frizerstvu velika, se je dalo s poštenim delom preživeti. Zdaj resnično ne vem, kako bo, saj prihodka ni in upam, da bo država uvidela, da to pomeni, da tudi denarja za prispevke ni od kod vzeti. Od preteklega ponedeljka sva obe s sodelavko doma na neke vrste čakanju in v pripravljenosti, da začneva delati. O tem, kako bo s plačami, raje niti ne pomislim. Po vsem, kar se dogaja, bo za mnoge tudi obisk frizerja, ko se bo življenje vrnilo na stare tirnice, najverjetneje postranskega pomena, saj bo treba misliti v prvi vrsti na preživetje."
"Likvidnost je že v tem trenutku največji problem. Konkretneje, problem so že februarski stroški. Plače smo še izplačali, za prispevke mi je zmanjkalo. Vem, da ni prav, a mi vedno s prihodki tekočega meseca pokrivamo stroške prejšnjega meseca. Zaradi velikih investicij, ki smo jih imeli, žal drugače ne gre," stresno situacijo, zaradi katere beležijo stoodstotni izpad dohodka, opisuje Daša Toplak, direktorica fitnesa Top fit iz Celja. Njihove stranke sicer lahko doma še telovadijo, zanje so posneli vadbe, a od tega ne prejmejo niti evra. Najbolj zvestim so posodili sete za vadbo bodypumpa, večine opreme pa niti ne morejo spraviti iz telovadnic, zato je ne morejo posoditi. Niti za simbolično najemnino. Težava v fitnesih je toliko večja tudi zato, ker se ljudje po koncu trajanja ukrepov zagotovo ne bodo takoj vrnili v fitnese. Nekaj zaradi strahu, nekaj preprosto zato, ker bo padla kupna moč, ocenjuje Toplakova. "Potem pa pridejo še poletni meseci, v katerih že v normalnih letih vedno delamo izgubo in jo šele do zime nekako 'pokrijemo'," dodaja sogovornica. "Do septembra smo 'pečeni'. Nič ne bo." Kako naprej, ni povsem jasno. Banko je že prosila za zamrznitev kredita, prav tako je zaprosila za likvidnostni kredit. Sedem zaposlenih je sicer na čakanju na delo. "Smo premlevali tudi idejo, da bi jih dali na borzo, s tem, da bi se dogovorili, da jih takoj, ko bo možno, ponovno zaposlimo in jim zato ne damo odpravnin, vendar tega res ne bi rada naredila."