Korupcija v temeljih družbe

Aleš Kocjan
16.11.2016 20:48
Raziskava Svetovni barometer korupcije je pokazala, da Slovenci kljub obljubam politike o ničelni toleranci do korupcije in o celovitem boju zoper njo v zadnjih letih ne opažajo sprememb. Največ korupcije je v parlamentu, ocenjujejo anketirani, najmanj v policiji
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Mednarodna nevladna organizacija za boj proti korupciji Transparency International je izvedla že deveto javnomnenjsko raziskavo Svetovni barometer korupcije, pri čemer je tretjič v raziskavo vključila tudi Slovenijo. Anketiranje Slovencev je pokazalo, da so trije odstotki vprašanih v zadnjem letu plačali podkupnino pri poslovanju z eno izmed javnih ustanov v Sloveniji. Največkrat so podmazali uradnike na sodiščih v civilnih postopkih in pri pridobivanju nadomestila za brezposelnost.

Problem je sistemska korupcija

Vendarle lahko s

klepamo, da je korupcije za javne storitve v Sloveniji relativno malo, saj ni treba na vsakem koraku nekoga podkupovati, da dobimo javne storitve. Medijska razkritja o preskakovanju čakalnih vrst v zdravstvu in plačevanju uslug za to so anomalija, ki ne pomenijo večinskega pristopa k iskanju storitev v javni mreži zdravstva. Bolj problematična je sistemska korupcija. O tem govorijo tudi izsledki Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede nabav medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah.

Vid Doria

Med devetimi navedenimi skupinami je po mnenju sodelujočih najmanj koruptivnih v policiji.

Ukrepanje vlade neučinkovito

Več kot dve tretjini anketiranih pa vladajočim političnim strukturam ne zaupa in meni, da je ukrepanje vlade na področju preprečevanja korupcije neučinkovito. "Odločevalce opozarjamo," pravi Doria, "da korupcija ni zgolj težava vlade in organov pregona, temveč je problem zasebnega sektorja, sodne veje oblasti, civilne družbe ter seveda vsakega posameznika." Zato pozivajo vlado k razširitvi prizadevanj za preprečevanje korupcije izven normativnih okvirov in začnejo kakovostno izvajati tudi programe v praski skupaj s civilno družbo.

Bolje zaščititi prijavitelje in urediti razmere na KPK

V društvu Integriteta menijo, da bi država morala bolje zaščititi prijavitelje, hkrati pa deloma pripisujejo razloge nižjemu zaupanju v Komisijo za preprečevanje korupcije. "Komisijo opozarjamo, da razprtije in konstantno javno obračunavanje ne pripomorejo k javnemu zaupanju v to prepotrebno institucijo. Menimo, da je to razlog za nižje število prijav v zadnjem času," pravi Doria.

Goran Klemenčič
Borisa Štefaneca
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta