Srečko Klapš
Tako kot slovenske so si tudi poljske banke doslej na vso moč prizadevale, da bi preprečile kolektivni dogovor s posojilojemalci s krediti v švicarskih frankih (CHF) in sprejetje interventnega zakona, ki bi ponudil kompromisno rešitev, s katero bi se švicarski krediti izenačili z evrskimi. Članek v Bloomberg News, objavljen pred nekaj dnevi, namreč nakazuje, da so poljske banke čas za kompromisno rešitev že zamudile. Podobna usoda lahko čaka tudi slovenske banke. Namesto kompromisne rešitve, s katero bi ohranile "običajne" dobičke, bi se morale na podlagi Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah soočiti z razveljavitvijo kreditnih pogodb, s čimer do dobičkov ne bi bile več upravičene, menijo v Združenju Frank, ki mu predseduje Matjaž Sušnik.
Na Poljskem vloženih že osem tisoč tožb
Maja letos je namreč generalni pravobranilec Sodišča EU predstavil sklepne predloge v zadevi C-260/18 o nepoštenih pogojih v potrošniški kreditni pogodbi z valutno klavzulo v CHF, K. in J. Dzubak proti Raiffeisen Bank International AG, ki ju zastopa odvetnik Jacek Czabanski. Ta odločitev Sodišča EU pričakuje že prihodnji mesec. Pri tem poljsko združenje bank ocenjuje, da bi morale banke za morebitne izgube rezervirati okoli 16 milijard dolarjev, kar pomeni ves dobiček, ki ga skupaj ustvarijo v petih letih.
Zakon ohranja svobodno gospodarsko pobudo
Evropska centralna banka (ECB) in Banka Slovenije (BS) ocenjujeta učinke predloga zakona ozko in zgolj z zornega kota bančnega finančnega sistema. Čeprav ECB poudarja, da mora zakonodajalec presoditi ali je zakon ustrezen, pa obe ustanovi izpuščata presojo zakona glede na učinke, ki bi jih ta imel na prakso varstva potrošnikov finančnih storitev v Sloveniji, so se odzvali na objavljeni mnenji ECB in BS v Združenju Frank.
V Združenju pojasnjujejo še, da je bil Zakon predlagan z namenom, da popravi neravnovesje v pravicah in obveznostih obeh pogodbenih strani, ki je bilo doslej znatno porušeno v škodo potrošnikov. Predlog zakona naslavlja problem odprave nepoštenih pogojev na način, da izenačuje kredite v švicarskih frankih z evrskimi krediti. Poslovni interes kreditnih institucij je zavarovan s tem, da kreditne pogodbe ostanejo v veljavi, le dogovorjena obrestna mera se spremeni v drugo obrestno mero, sestavljeno iz medbančne obrestne mere v evroobmočju na datum črpanja kredita in v kreditni pogodbi dogovorjenega pribitka. "Zakon nedvomno ohranja svobodno gospodarsko pobudo, ki pa jo dopolnjuje z načelom pravičnosti na notranjem trgu. Nesporno je namreč, da kreditojemalci ne bi sklepali teh pogodb, če bi banke pri tem ravnale pošteno," še menijo v Združenju.
Plaz novih tožb
To bo brez dvoma sprožilo plaz novih tožb na Poljskem, kjer je najemalo kredite v švicarskih frankih več kot 600 tisoč gospodinjstev. Kreditojemalci se povezujejo, združujejo resurse, sodelujejo na zasedanjih parlamentarnih delovnih teles, izvajajo pritisk na politike in protestirajo. Ena od skupin z okoli 11.000 člani z imenom Stop nezakonitemu bančnemu ravnanju načrtuje izobraževalno kampanjo med posojilojemalci z namenom pospešenega in množičnega vlaganja tožb, napoveduje namestnica predsednika skupine Barbara Husiew.
"Banke očitno računajo na to, da sodni mlini meljejo počasi. Vendar pri tem pozabljajo, da evropski posojilojemalci zlepa ne bomo odnehali. Predvsem pa pozabljajo, da Direktiva ne dovoljuje zastaranja potrošniških pravic. Slovenski posojilojemalci smo vztrajnost že dokazali v zadnjih štirih letih boja za pravico. Z vsakim dodatnim letom se dokazno gradivo o nepoštenem ravnanju bank povečuje in samo vprašanje časa je, kdaj bodo tudi v slovenskih bankah in njihovem združenju izračunali strošek zaradi nepoštenega poslovanja pri sklepanju potrošniških kreditov," menijo v Združenju Frank.
