Krediti v švicarskih frankih: Prva pravnomočna sodba ničnosti

Kot kažeta dve zadnji sodbi v tožbah kreditojemalcev v švicarskih frankih, so tudi slovenska sodišča pričela slediti evropski sodni praksi, ki je na strani oškodovancev. Senat ljubljanskega višjega sodišča pod predsedovanjem višje sodnice Katarine Parazajda je namreč ugotovil ničnost kreditne pogodbe, ki sta jo kreditojemalca sklenila pri Unicredit banki Slovenije. "Čeprav je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožena stranka ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, je kljub temu opravilo tudi presojo poštenosti pogodbenih pogojev in se postavilo na stališče, da ti niso nepošteni. Pritožbeno sodišče s takšno presojo ne soglaša in ugotavlja, da sporna pogodba vsebuje nepošten pogodbeni pogoj, zaradi česar je nična," so med drugim zapisali v obrazložitvi sodbe, v kateri so prvostopenjskem sodišču le še naložili odločanje o višini zahtevka tožnikov. Nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič je omenjeno sodbo slikovito komentiral: "Senat je slekel banke košček po košček in povedal, da je cesar gol."

"Sodišče varuje šibkejšo stranko, potrošnika"

​Šlo je za dobrih 55 tisoč švicarskih frankov (CHF) posojila, vračljivega v 180 mesecih s prvim obrokom 425 CHF, ki sta jo plačevala v evrih. Ob čemer je ob najetju kredita obrestna mera znašala 4,42 odstotka letno. Vendar se je zaradi bistvene spremembe menjalnega tečaja ta obveznost v evrih precej povečala. Tožnika sta zatrjevala, da jima ob najetju kredita tega niso pojasnili, prav tako so jima ponujali le kredit v švicarskih frankih.

V Združenju Frank opozarjajo še na drugo sodbo višjega sodišča, ki sicer ni odločila ničnosti, govori pa o tem, da kreditojemalec tudi s pretvorbo kredita v švicarskih frankih v evrskega ne izgubi pravnega interesa, ob čemer omenja javni interes in ponovno sledi Sodišču EU: "Razumevanje sodišča prve stopnje, da samostojna presoja ničnosti prenovljenega pravnega posla ni dopustna, se kot nepravilno izkaže v obravnavanem sporu, ko tožnika kot potrošnika zatrjujeta ničnost prenovljenih kreditnih pogodb in v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti poudarjeno varovati šibkejšo stranko, potrošnika."

V igri trije scenariji vredni od pol do milijarde evrov

Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank, na vprašanje, ali je ustavno sodišče že odločalo o zadevah kreditojemalcev v švicarskih frankih, odgovarja, da so jim ob poizvedovanju novembra lani, odgovorili da je predvidena obravnava na eni od zimskih sej. Potem ko so jim 14. aprila ponovno poslali dopis, pa na odgovor ustavnega sodišča še čakajo.

Glede zakona, ki bi sistemsko uredil problematiko kreditiranja v švicarskih frankih, pa je Sušnik povedal, da je ta po tem, ko so ga skupaj z državnim svetom ponovno vložili, v parlamentarni proceduri. "Medtem poslanci čakajo na mnenje Evropske centralne banke, ki pa po besedah prve dame ECB Christine Lagarde ni relevantno, saj se evropski bančni regulator ne vpleta v zakonodajo povezano z varovanjem potrošnikov."

Sušnik še napoveduje, da so ta trenutek mogoči trije scenariji; prvi temelji na pozitivni odločitvi ustavnih sodnikov, po katerem bi kreditojemalci masovno vlagali tožbe, banke pa bi lahko bile ob dobro milijardo evrov: "Če bo odločitev ustavnega sodišča za kreditojemalce negativna, bomo iskali pravico na Evropskem sodišču za človekove pravice, ob čemer bomo bančne grehe morali plačati davkoplačevalci." Ob sprejetju zakona, ki med drugim predvideva izenačenje kreditov v švicarskih frankih z evrskimi, pa bi to banke stalo okoli 500 milijonov evrov, še meni Sušnik.