Srečko Klapš
V zadnjem obdobju so bile v zvezi s kreditiranjem v švicarskih frankih izdane tri odločitve vrhovnega sodišča, ki so vnesle kar nekaj nemira med banke na eni in kreditojemalce v švicarskih frankih na drugi strani. Med drugim je bil povod za to tudi tolmačenje Združenja bank Slovenije (ZBS), ki si sklep vrhovnega sodišča s 25. oktobra letos razlaga kot "prvo dokončno vsebinsko sodbo vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih". Z utemeljitvijo, da sklenitev kreditne pogodbe v tuji valuti ali z valutno klavzulo ni nasprotovala prisilnim predpisom; da kreditna pogodba ni oderuška; da je sankcija ničnosti predpisana zgolj za pogodbene pogoje, ki so do potrošnika nepošteni, ne pa tudi za tiste, ki so zgolj nejasni. V ZBS, ki ga vodi Stanislava Zadravec Caprirolo, še menijo, da "iz odločitve vrhovnega sodišča izhaja sodna potrditev, da pri ponudbi kreditov v švicarski frankih ni šlo za sistemske kršitve". Zato, kot so zapisali, odpade razlog, s katerim zagovorniki sprejema interventnega zakona skušajo utemeljiti nujnost posega zakonodajalca.
Združenje Frank: ZBS nesramno manipulira
Na te navedbe so se ostro odzvali v Združenju Frank, ki mu predseduje Matjaž Sušnik: "Ne pristajamo na izkrivljanje sodb in zavajanje, ki si ju vedno znova dovolijo v Združenju bank Slovenije." Menijo še, da ZBS manipulira s sodno dokazanim dejstvom, da pojasnilna dolžnost banke ni bila izpolnjena, in po tem sklepa, da ni osnove za ničnost pogodbe. Ob tem je vrhovno sodišče zgolj ugotovilo, da nižja sodišča niso presojala še dveh kriterijev, ki jih v svoji sodbi zahteva Sodišče EU, na osnovi katerih se dokazuje nepoštenost pogodbenih pogojev. "ZBS namreč v svoji izjavi za javnost prav nesramno zavaja, ko trdi, da zakonodaja ne predpisuje, kako je treba izpolniti pojasnilno dolžnost. Trdi celo, da tega ni določilo niti sodišče EU, čeprav je naštelo točno določene korake, ki jih mora opraviti nacionalno sodišče, ko ugotavlja, ali je banka pojasnilno dolžnost izpolnila," so ogorčeni v Združenju Frank.
300 tožb zoper banke je vloženih na slovenskih sodiščih.
20.000 državljanov je najelo kredite v švicarskih frankih.
3000 članov ima Združenje Frank.
IMF je od leta 2001 odsvetoval kredite v tuji valuti
Mednarodni denarni sklad (IMF) je po dokumentih, ki jih imajo pri Združenju Frank, že od leta 2001 odvsvetoval kredite v tujih valutah (jenih, dolarjih in švicarskih frankih) za gospodnjstva. Opredelil je tudi medvalutna in obrestna tveganja in opozarjal na dvojno tveganje v primeru dolgoročnih stanovanjskih kreditov. V Združenju Frank opozarjajo še na izjavo nekdanjega bančnika, ki je bil na eni od bank v Sloveniji zadolžen za obvladovanje tveganj: "Ko so mi iz uprave dali v pregled produkt CHF-krediti, sem po hitrem izračunu ugotovil, da že male spremembe v tečaju lahko povzročijo velike težave pri odplačevanju, in sem odsvetoval ponujanje tega produkta. Uprava me je zavrnila z besedami, da sem bolj papeški od papeža, in da tako ali tako vsi tržijo te kredite."
Nov preobrat v zadevi Nova KBM
Preininger je včeraj komentiral še sklep vrhovnega sodišča (141/2017) z 18. oktobra letos, ki je v celoti ugodilo njegovi reviziji zoper sodbi sodišča prve in druge stopnje ter ju razveljavilo. "Ta odločitev je obetavna in bo referenčna za vse druge postopke, saj presega prejšnje odločitve drugega senata in sprejema tudi razširjeno pravno razlago, ki ne dopušča nobenega dvoma, da pojasnilna dolžnost bank ni bila izpolnjena," je prepričan Preininger. Njegov optimizem temelji na tem, da vrhovno sodišče nalaga spoštovanje sodbe sodišča EU (Czako in Andriciuc) v polni meri in brez omejitve retroaktivnega učinka glede pojasnilne dolžnosti bank za nazaj. Da je v našo zakonodajo implementirana tudi Direktiva 87/102, ki določa, da mora banka potrošniku zagotoviti nedvomen in verodostojen podatek o tem, koliko bo dejansko odplačal na podlagi sklenjene kreditne pogodbe. In da je treba pri vsakem oglaševanju in ponujanju kreditov objaviti efektivno obrestno mero skupaj z nazornim in ilustrativnim izračunom.
Odvetnik Preininger in Združenje frank bosta svojo pravico iskala tudi na ustavnem sodišču. Če tudi to zavrne njune argumente, se bosta obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice, finančne posledice pa bi v primeru ugotovitve kršenja človekovih pravic, plačali vsi davkoplačevalci, še poudarjajo.
