Okoli 40 članov Združenja Frank je danes pred državnim zborom čakalo na izid glasovanja o predlogu zakona, ki bo olajšal odplačevanje kreditov v švicarskih frankih.
Odbor za finance državnega zbora je danes popoldne odločal o predlogu zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki ga je vložil državni svet. Zato ga je poslancem predstavil državni svetnik Mitja Gorenšček. Dejal je, da velja za vse kreditne pogodbe v švicarskih frankih od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, ne glede, ali so že odplačane. Pojasnil je tudi petodstotno valutno kapico, ki bi veljala od dneva sklenitve kreditne pogodbe in ki omejuje tečajno tveganje za omenjenih pet odstotkov navzgor ali navzdol. Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank, ki je spremljal razpravo v parlamentu, pa je pojasnil, da so z uvedbo valutne kapice nadomestili predlagano konverzijo kredita iz "švicarskega" v evrskega v predhodnih predlogih zakona in iz pogodb izločili neomejeno valutno tveganje na način, da ne bi preveč posegali v elemente pogodbe. "Tako izenačujemo kreditojemalce v švicarskih frankih z evrskimi oziroma da bi odplačali približno toliko obresti in glavnice, kot če bi najeli kredit v evrih."
Banki dolžni 40 tisoč evrov več, kot če bi najeli kredit v evrih
V predlogu zakona za razrešitev problematike kreditiranja v švicarskih frankih je objavljen primer, ki kaže oškodovanje zaradi kreditov v švicarskih frankih v primerjavi s kreditom v evrih. Ob predpostavki, da sta prejela 100.000 evrov vsak, je kreditojemalec, ki je najel CHF-kredit, v istem času plačal 5247 evrov več kot kreditojemalec, ki je najel kredit v evrih, ob tem, da je bil na dan 31. 1. 2015 dolžan banki 36.520 evrov več. Govorimo torej o skupni razliki kar 41.767 evrov zgolj v prvi tretjini odplačilne dobe. Ob čemer razlike v višini glavnice in obresti pri CHF-kreditih v tem in številnih drugih primerih večkratno presegajo višino najvišjih dovoljenih obresti za posojila v evrih, še ugotavljajo predlagatelji zakona.
Vlada predloga zakona ne podpira
Maja Hostnik Kališek, državna sekretarka z ministrstva za finance, je nanizala pet argumentov, zakaj vlada predloga zakona ne podpira. Prvi je, da se vsem bankam očita, da so ravnalne nepošteno, kar ne drži. Prav tako je zanikala trditve, da Banka Slovenije ni bila aktivna pri opozarjanju na tveganja. Predlog zakona posega tudi v civilnopravna razmerja med bankami in njihovimi strankami. Prav tako retroaktivno učinkovanje zakona prepoveduje tudi Evropska centralna banka in predlog ne vključuje analize negativnih učinkov na bančni sektor. Dušan Verbič, poslanec Počivalškove stranke Konkretno, ki je sicer služboval v eni od bank, zakona ne podpira, ker da so kreditojemalci posojila v frankih najemali, ker so bila ugodnejša od evrskih. In da so bili seznanjeni s tveganji, zato to zanj ni politično vprašanje, ampak stvar sodišč. V razpravi je bila proti zakonu tudi SAB, ki jo je v odboru z netehtnimi argumenti zastopal Marko Bandelli, ko je reševanje kreditojemalcev v švicarskih frankih primerjal s špekulativnimi vlagatelji v kriptovalute. Matjaž Han (SD) mu je repliciral, da kreditojemalcev nikakor ne gre enačiti s kriptovalutnimi špekulacijami, predlog zakona pa je podprl, ker meni, da gre za kompromis, po katerem bodo banke še deležne nekaj dobička, kreditojemalci pa bodo svoje obveznosti lažje odplačali.
"Kreditov ne bi najemali, če bi jim predstavili pesimistični scenarij"
Luka Mesec iz Levice je uvodoma vložil amandmaje na 2., 4. in 12. člen zakona. Kot je pojasnil, so ti bolj tehnične narave, da bi zadostili zakonodajnopravni službi državnega zbora. Sicer pa je dejal, da gre za eksistenco 30 tisoč kreditojemalcev, od katerih tretjini po poplačilu povišanih obrokov kredita ostane mesečno le 600 evrov. Na pripombo predstavnice finančnega ministrstva o negativnih učinkih na bančni sektor pa je dodal, da gre za dobrih 300 milijonov evrov še neodplačanih kreditov, kar je drobiž v primerjavi s tem, da so banke bilančno vsoto v letu dni povečale za dobre tri milijarde, na 47 milijard evrov. Predlog zakona je tokrat podprla tudi LMŠ, njen poslanec Robert Pavšič se je sicer posipal s pepelom, saj da se pred dvema letoma pri obravnavi tega zakona ne bi vzdržali, če bi o tej problematiki vedeli vse to, kar vedo danes: "Resnično dvomimo, da bi ljudje najeli tak kredit, če bi jim banke pojasnile in predstavile pesimistični scenarij, ki se je nato res zgodil." Spomnil je tudi, da je finančno ministrstvo v času Šarčeve vlade pozvalo Združenje bank Slovenije, banke in Združenje Frank h konsenzu, in ker pripravljenosti predvsem s strani bank, ni bilo, je na mizi zakon, ki bo ta problem sistemsko rešil.
15
poslancev odbora za finance je bilo za predlog zakona, dva sta bila proti
Tudi preostali poslanci, vključno s SDS in Nove Slovenije, so podprli zakon, na koncu je za vse člene glasovalo 15 poslancev. Poleg Verbiča je bil proti še Robert Polnar (Desus). Preobrat se je očitno zgodil, ko so koalicijske stranke SDS, NSi in Konkretno vložile amandma na peti člen zakona, ki bo, če bo sprejet, predlagano valutno kapico dvignil s pet odstotkov na deset. To bi sicer pomenilo, da se kreditojemalci v švicarskih frankih ne bi povsem izenačili s tistimi v evrih, a v Združenju Frank menijo, da je sprejetje predloga zakona v tretje na odboru vendarle korak naprej. Usoda zakona pa bo dokončno znana predvidoma še konec januarja, ko bodo o njem glasovali v državnem zboru.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
