Slednjega obeležujejo dopoldanske velikonočne maše, ki pomenijo vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje maše darujejo v stolnicah, papež pa bo opoldne v Vatikanu podelil tudi t. i. blagoslov mestu in svetu.
V cerkvah potekajo vstajenjske procesije z mašami, na katerih slovesne aleluje naznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.
Škofje Katoliške cerkve v Sloveniji so v poslanici ob velikonočnih praznikih poudarili, "naj se ne predajamo obupu nad življenjem". Vsem so zaželeli blagoslovljeno veliko noč, da bi "prepoznali Boga, ki hodi z nami in nas vabi k polnosti življenja".
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje je velikonočno mašo s procesijo vodil ob 6.30 v novomeški stolnici.
V Ljubljani se je procesija z velikonočno mašo začela ob 8.30, vodi pa jo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v Mariboru pa jo je ob 7. uri vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu. Tam bo papež Frančišek na Trgu svetega Petra ob 10. uri najprej vodil velikonočno mašo, opoldne pa podelil še tradicionalni blagoslov urbi et orbi.
Papež v velikonočni vigiliji o razbitih težnjah po miru
V soboto zvečer je papež v velikonočni vigiliji v baziliki svetega Petra opozoril na "vse težnje po miru, ki jih je razbila krutost sovraštva in silovitost vojne". Pridigo pred 6000 verniki je vodil po tem, ko se v petek ni udeležil križevega pota v rimskem Koloseju, kar je znova sprožilo ugibanja glede njegovega zdravstvenega stanja.
Čeprav je papež v petek v zadnjem hipu odpovedal udeležbo na križevem potu, so v Vatikanu zagotovili, da bo vodil velikonočno vigilijo, danes pa velikonočno bogoslužje, po katerem bo podelil blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi).
V desetminutni pridigi je papež govoril o vojni in miru, a tudi o "zidovih sebičnosti in ravnodušnosti", navajajo tuje tiskovne agencije.
V Vatikanu vztrajajo, da posebnega razloga za skrb glede zdravja 87-letnega papeža ni in da je bila petkova odpoved zgolj previdnostni ukrep.
