S praznikom svetih treh kraljev se kristjani spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Jeruzalem preveriti, ali se je na božič res rodil odrešenik. V teh dneh domove obiskujejo koledniki, ki nad hiše kličejo blagoslov.
Praznik svetih treh kraljev je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, ki so ga kristjani obeležili z božičem, poslal učenjake, da bi preverili, ali se je res rodil odrešenik, ki je bil obljubljen. Pri tem je učenjake vodila zvezda.
Na ta dan je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata na predvečer praznika svetih treh kraljev napišejo začetnice imen treh kraljev, Gašper, Miha in Boltežar, z letnico novega leta, na primer: 20 + G + M + B + 19.
Pogosto so v svete tri kralje preoblečeni koledniki, ki v času med božičem in svetimi tremi kralji obiskujejo domove, prepevajo voščilne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov.
Tudi za ta praznik je moč zaslediti značilno kulinariko. V Sloveniji je vse od božiča do svetih treh kraljev po stari tradiciji na mizi ostal božični kruh. Ponekod, med drugim v Španiji, pa na ta dan postrežejo kolač svetih treh kraljev, ki je v obliki venca, iz sladkega vzhajanega testa in kandiranega sadja.
V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril: zlato, kadilo in miro. Od tod sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena. Ker so bili modri običajno učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih, jim v Cerkvi pravijo tudi kralji. Praznik svetih treh kraljev so sicer uvedli v 4. stoletju.
Pravoslavni kristjani bodo zažigali badnjak
Pravoslavni verniki danes obeležujejo t. i. badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali božič, s katerim praznujejo dan Jezusovega rojstva. Pozno popoldne se bodo zbrali v cerkvah, od koder bodo domov tradicionalno odnesli badnjake in jih zažgali, ob polnoči pa se bodo udeležili prazničnih maš, s katerimi bodo pričakali božič.
Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje od katoliških in evangeličanskih vernikov, saj še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim koledarjem zaostaja 13 dni. Božič tako praznujejo 7. januarja.
Na omenjeni praznik se sicer pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se končuje danes in je namenjen predvsem notranji pripravi na rojstvo odrešenika.
Na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, se bo bogoslužje v pravoslavni cerkvi v Ljubljani začelo ob 18. uri. Po maši bodo vernikom razdelili blagoslovljene badnjake oziroma slamo in hrastove veje.
Verniki bodo badnjake odnesli domov, kjer jih bodo zažgali ter v družinskem krogu in molitvi pričakali božič. Ob polnoči se bodo znova zbrali v cerkvi, kjer se bo začela praznična maša. Še ena maša bo nato v ponedeljek ob 9. uri.
Kot je za STA povedal paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković, se s sežigom bednjaka simbolično spominjajo dogodka v Betlehemu pred več kot 2000 leti, ko so pastirji zakurili ogenj, da bi ogreli hlev, v katerem se je rodil Jezus Kristus.
Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.
