Krizne razmere, krizna organizacija

Krizni štab Republike Slovenije za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 je vlada ustanovila mimo 20. člena zakona o vladi, ki opredeljuje krizno upravljanje in vodenje v kompleksni krizi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Krizni štab je v bistvu vlada, ki deluje v razširjeni sestavi, s ključnimi operativci. 
Robert Balen

Nova vlada je na svoji prvi seji v soboto ponoči ustanovila Krizni štab Republike Slovenije za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19. Gre za ad hoc organ, za katerega ni jasna pravna podlaga, na osnovi katere je nastal. Za več informacij smo se obrnili na uradnega govorca kriznega štaba Jelka Kacina, ki pa doslej ni našel časa za odgovor na naša vprašanja, saj da je bil "operativno" zaseden. Kot je znano, štabu, ki deluje tako v ožji kot širši zasedbi, predseduje predsednik vlade Janez Janša, v njem so vsi člani vlade in operativnih služb, njegov sekretar je nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik, ki je nadrejen Kacinu.

Mimo 20. člena zakona o vladi

V zadnjih dneh se pojavljajo opozorila, da je Janševa vlada zaobšla z zakonom predvidene organe za krizne razmere. 20. člen zakona o vladi namreč določa, da lahko v kompleksni krizi vlada odloči, da sekretariat Sveta za nacionalno varnost (SNAV) opravlja tudi naloge usklajevanja odziva na kompleksno krizo med ministrstvi, vladnimi službami in podsistemi sistema nacionalne varnosti ter pripravlja predloge ukrepov za odzivanje na kompleksno krizo. Isti člen predvideva tudi, da v kompleksnih krizah, kakršna epidemija koronavirusa je, Nacionalni center za krizno upravljanje za delovanje vlade in teles zagotovi prostorske, tehnične, informacijske in telekomunikacijske pogoje.

Branko Lobnikar
Robert Balen

Lobnikar: Suspenz demokratičnih procesov

V času trajanja krize bo po njegovo vsaka država, tudi Slovenija, preživela mesec, mogoče dva takšnega delovanja, ki temelji na vladnih odredbah in odločitvah posameznih ministrstev, saj je takšen način pač veliko bolj učinkovit kot pa zakonodajni postopek, ki je običajen v primeru običajnih časov. "Potem ko razlogi za takšno organizacijo dela minejo, pa jo je treba seveda prekiniti in pregledati, ali je treba narediti kaj drugače, da se vzpostavi normalen demokratični sistem," še dodaja Lobnikar.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta