V zadnjih treh mesecih se je število žensk, ki odhajajo splavit v Brežice, slovenski kraj v neposredni bližini meje s Hrvaško, povečalo za 25 odstotkov, s facebook objave zagrebškega Centra za izobraževanje, svetovanje in raziskovanje (CESI), ki se ukvarja z ženskimi pravicami, povzema hrvaški index.hr poročanje TV Slovenija. V Sloveniji da opravljanje prekinitve nosečnosti zaradi tako imenovanega ugovora vesti uveljavlja samo 3 odstotke ginekologov/ginekologinj, tako Center, na Hrvaškem kar 60 odstotkov. V Sloveniji da zdravstveni delavci spoštujejo odločitev žensk, ki želijo prekiniti nosečnost. "V Slovenijo odhajajo ženske, katerih nosečnost je posledica posilstva, na Hrvaškem pa jim prekinitev nosečnosti, ki jo prav tako kot v Sloveniji zagotavlja zakon, odbijejo." In ja, tako CESI, na Hrvaškem si morajo žrtve posilstva same plačati splav.
"Krvavela sem od prvega dneva nosečnosti, zdravnik je komaj odkril utrip fetusa. Preventivno sem se odločila za splav, a mi ga hrvaški zdravniki niso hoteli opraviti. Njihov odnos je bil ponižujoč, počutila sem se grozno, zato sem odšla v Slovenijo," je svojo zgodbo povedala ena od anonimnih Hrvatic, ki so prekinitev nosečnosti opravile na slovenski strani meje.
Index povzema brežiško ginekologinjo, da s Hrvaške prihajajo zlasti mlajše ženske in da jih do 12. tedna nosečnosti ne vprašajo, zakaj so se odločile za splav, ker je to intimna odločitev, najtežja prav zanje. Visokokatoliška Hrvaška je po drugi strani pred še ostrejšo zakonodajo okrog splava.
No, veljavni slovenski zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok določa, da je umetna prekinitev nosečnosti medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov. Po desetem tednu je nosečnost mogoče prekiniti, izključno "če je nevarnost posega za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjša od nevarnosti, ki grozi nosečnici ali otroku zaradi nadaljevanja nosečnosti in zaradi poroda". Postopek za splav po desetem tednu vodijo in o zahtevi nosečnice odločajo komisije za umetno prekinitev nosečnosti, v njih pa sedijo socialni delavci in zdravniki, vsaj eden mora biti specialist za ženske bolezni in porodništvo. V praksi, v medicinski stroki, je meja med splavom in porodom 22. teden nosečnosti.
