Zora Štok
Slovenija je ena tistih držav, ki za zaloge krvi v veliki meri skrbi s prostovoljnim krvodajalstvom. Po podatkih republiškega zavoda za transfuzijsko medicino se 45 odstotkov krvi zbere na terenskih krvodajalskih akcijah po državi, ostalo pa z rednimi odvzemi v zdravstvenih ustanovah. V Sloveniji je registriranih okoli 110 tisoč krvodajalcev.
Kot je povedala zdravnica Erika Kavaš, specialistka transfuzijske medicine v UKC Maribor, je v severovzhodni Sloveniji registriranih okoli 65 tisoč krvodajalcev. "Iz podatkov, ki jih vodi Rdeči križ, je razvidno, da število krvodajalcev postopoma upada. Delno tudi zaradi starosti, saj ljudje po 65. letu starosti ne morejo več darovati krvi. Glede na trenutno stanje smo še naslednjih pet let lahko brez skrbi, a moramo že zdaj skrbeti za nove, mlade krvodajalce, da zagotovimo dovolj široko bazo za oskrbo s krvjo."
300 do 350 krvodajalcev vsak dan je potrebnih za zagotavljanje zadostne količine krvi
Samo povsem zdrav človek je lahko krvodajalec
Trenutne zaloge v Sloveniji in tudi v SV delu države so optimalne, kar pomeni, da je krvi dovolj. Zato odvzemi potekajo preko načrtovanih akcij, da se zaloge nadzorovano obnavljajo. "A v poletnem času, ko je več dopustov, je tudi udeležba na krvodajalskih akcijah manjša, zato je zaželeno, da krvodajalci darujejo kri tudi mimo akcij, v zdravstvenih ustanovah, v katerih v določenih dneh potekajo odvzemi," pojasni Erika Kavaš. Zavzema se, da bi krvodajalcem namenili dodatno pozornost pri nekaterih zdravstvenih postopkih, ki bi omogočali tudi nadzor nad njihovim zdravjem, saj je samo povsem zdrav človek lahko krvodajalec.
"Včasih so težave tudi zavoljo nepripravljenosti delodajalcev, da krvodajalcu omogočijo koriščenje prostega dneva, čeprav jim zdravstvena blagajna povrne strošek zaradi odsotnosti zaposlenega. Vendar pa so tudi številna podjetja, ki krvodajalstvo spodbujajo. Mariborski vodovod na primer, pa radgonski Arcont, če omenim le nekatere. Zato bi morda veljalo razmisliti o še kakšnih vzpodbudah, da bi se delodajalci lažje odzvali želji zaposlenih po darovanju krvi," razmišlja Kavaševa.
Odzivi krvodajalcev so povsod dobri
Odzivi krvodajalcev na krvodajalske akcije in sodelovanje z Rdečim križem, ki so pomagali splesti tudi lokalne mreže krvodajalcev, so po večini dobri. Velika pripravljenost ljudi za sodelovanje vsaj trenutno pomeni, da splošne bolnišnice (SB) Ptuj, Celje in Slovenj Gradec nimajo težav pri preskrbi s krvjo in da so zaloge krvi po večini dobre. Krvodajalske akcije v ptujski bolnišnični enoti transfuziologije, ki deluje v okviru mariborskega UKC, potekajo ob torkih in četrtkih, danes pa je tam denimo dan odprtih vrat. Kot pravi Božislava Majcen Vivod, vodja ptujske enote - ena takih deluje tudi v murskosoboški bolnišnici -, je odziv krvodajalcev že leta konstanten, običajno dober, na leto pa sprejmejo blizu 3800 krvodajalcev. Na Ptuju opažajo, da je med krvodajalci vse več mladih, k čemur prispeva tudi to, da srednje šole osemnajstletne dijake povabijo na prvi humanitarni odvzem krvi. V Transfuzijskem centru SB Celje potrebujejo okoli 10.000 krvodajalcev letno, da zadostijo potrebam, v Slovenj Gradcu pa letno zabeležijo okoli 3000 prijav. Krvodajalci spremljajo zaloge krvi in sodelujejo pri njihovem uravnavanju tudi preko spletnih strani, kjer so dnevno objavljene potrebe po krvi posameznih krvnih skupin. (ps, gp, plt)
Moški na tri mesece, ženske na štiri
Z odzivi na krvodajalske akcije med določenimi skupinami so v UKC Maribor praviloma zadovoljni. Okoli desetina tistih, ki prvič darujejo kri v okviru posebnih akcij, se vpiše med krvodajalce, še pove Kavaševa. Nekateri postanejo redni krvodajalci (moški lahko darujejo kri vsake tri mesece, ženske vsake štiri), z nekaterimi pa se dogovorijo, da jih pokličejo, ko gredo h koncu zaloge krvi določene krvne skupine. To se običajno zgodi ob nepredvidenih dogodkih, kot so hujše prometne nesreče, ali ko je predvidenih več posegov in operacij pri različnih bolnikih z isto krvno skupino.
Kopičenje prevelikih zalog bi bilo nesmiselno
Na vprašanje, koliko na prostovoljno krvodajalstvo pri nas vpliva aktivnost nekaterih avstrijskih podjetij, ki organizirajo odvzem krvne plazme proti plačilu, Kavaševa pove, da to na del krvodajalcev gotovo vpliva, sploh na tiste iz socialno šibkejših družin, da pa uradnih podatkov o številu ljudi, ki hodijo v Avstrijo na odvzem krvne plazme, nimajo niti tega ne spremljajo.
"V Sloveniji je krvodajalstvo še vedno dobro organizirano, na področju preskrbe s krvjo smo samozadostni. Krvodajalske akcije so načrtovane tako, da se zaloge krvi redno obnavljajo in so vselej optimalne. Ker kri oziroma krvne komponente imajo določen rok trajanja in kopičenje prevelikih zalog bi bilo zato nesmiselno," je ob dnevu slovenskega krvodajalstva sklenila Erika Kavaš.
