Tina Recek
Naš cilj je, da skupaj, kajti prometna varnost zadeva vse nas, naredimo še bolj odločne, predvsem pa strokovne, konkretne in premišljene korake v smeri izboljšanja prometne varnosti in se tako še bolj približamo viziji 0, ki pomeni nič žrtev na slovenskih cestah," je poudarila Vesna Marinko, vršilka dolžnosti direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), na strokovnem posvetu o izboljšanju varnosti cestnega prometa v Sloveniji s poudarkom na preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola. Na njem so soočili različne poglede na varnost v cestnem prometu in tudi predloge za njeno izboljšanje.
Lani je krvni davek cestam plačalo 91 ljudi, kar je v primerjavi z letom poprej 13 manj. Število smrtnih žrtev je bilo tako lani najnižje po letu 1954 oziroma odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč. Ali bo letošnje leto še bolj prometno varno v primerjavi z lanskim, je preuranjeno napovedati. Številke za zdaj ne govorijo temu v prid. Lani je do 2. junija na cestah umrlo 38 ljudi, letos pa v tem obdobju 44. Alkohol pa še vedno ostaja eden najpogostejših dejavnikov prometnih nesreč z najtežjimi poškodbami in smrtnim izidom.
Alkohol ne sodi v promet
Razpravo je organizirala AVP v državnem svetu ob včerajšnjem začetku nacionalne preventivne akcije Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu, ki bo potekala do 9. junija. V tem času bo policija izvajala poostren nadzor. Namen akcije je vsem udeležencem v prometu jasno sporočiti, da alkohol ne sodi v promet.
"Za številkami umrlih so ljudje"
Statistika namreč razkriva, da je približno vsaka enajsta prometna nesreča posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa skoraj vsaka tretja. Iz najnovejših podatkov izhaja, da se je do konca letošnjega maja zaradi vožnje pod vplivom alkohola zgodilo 563 prometnih nesreč ali dva odstotka več kot v lanskem primerjalnem obdobju. V omenjenih prometnih nesrečah je umrlo 16 ljudi ali osem več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Prav tako se je povečal delež umrlih zaradi alkohola, in sicer iz 21,1 odstotka v prvih petih mesecih lanskega leta na 38,1 odstotka v letošnjih petih mesecih.
"Za številkami umrlih so ljudje,“ je poudaril Robert Štaba, podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč. Po njegovih besedah smo ena redkih držav, kjer alkohol ni primaren vzrok prometnih nesreč, temveč je žal sekundaren. Zato se je njegov predlog glasil, da se alkohol in droge prepoznajo kot primarni vzrok prometnih nesreč in ga je kot takega treba umestiti v zakonodajo.
Uvedba alkoholne ključavnice za povratnike
"Samo z znižanjem dovoljene stopnje z 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi problematike alkohola v Sloveniji ne bomo rešili," je menila Vesna Marinko in dodala, da bo AVP vseskozi zagovarjala ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola. Za dosego tega cilja predlagajo sistemske ukrepe. Dva izmed njih sta uvedba alkoholne ključavnice za povratnike in obvezno pridržanje voznikov, ki imajo v krvi 1,1 promila alkohola.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je razkrila, da pripravljajo spremembo zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi bil v kratkem v javni razpravi, nato pa čim hitreje tudi v parlamentarni obravnavi. Njene vsebine podrobneje v izjavi za medije ni pojasnila. Iz njenega nagovora udeležencem pa je bilo mogoče razbrati, da bodo upoštevali predlog AVP pri kaznovanju uporabe mobilnega telefona med vožnjo in predlagali dvig globe za te primere. Preučujejo pa tudi utemeljenost morebitnega znižanja dovoljene stopnje alkohola v krvi med vožnjo.
Posveta sta se udeležila še minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in ministrica za pravosodje Andreja Katič. Slednja je izpostavila tragične in nepopravljive posledice za žrtve prometnih nesreč in njihove družine ter omenila, da so bile letos sprejete spremembe in dopolnitve zakona o kazenskem postopku, s katerimi je bila v naš pravni red prenesena Direktiva o žrtvah.
Več pravic za žrtve
"Nove določbe se bodo v praksi začele uporabljati letošnjo jesen. Žrtve in njihovi svojci bodo končno postali vidnejši subjekt v kazenskem postopku, ki je bil doslej orientiran predvsem na obravnavo storilcev kaznivih dejanj. Po novem bodo žrtve imele pravico biti obveščene o svojih pravicah, zagotovljene jim bodo informacije o poteku kazenskega postopka, imele pa bodo tudi pravico do brezplačne zdravniške pomoči, ko bo ta potrebna."
Da je poleg ukrepov države nujno, da se vsak posameznik zaveda svoje odgovornosti za večjo varnost, pa je dejal Poklukar in poudaril, tudi družba kot celota bi morala znati ostreje nastopiti in ponotranjiti zavedanje o ničelni toleranci do vsakršnih nepremišljenih in tveganih dejanj v prometu.
